
Neomejen dostop | že od 14,99€
Odbor evropskega parlamenta za peticije je danes glasoval o resoluciji o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Resolucija je dobila podporo matičnega odbora za peticije, julija naj bi bila izglasovana v evropski parlament.
Kot je zapisal Delov novinar Peter Žerjavič, to v parlament prinaša novo slovensko dramo. Socialisti, liberalci in Zeleni so na nogah, menijo namreč, da gre za napad na slovensko vlado in zgodovinski revizionizem.
Kot je na omrežju X zapisala evropska poslanka Romana Tomc, je bilo 17 glasov za in le eden proti. V njenih očeh bo sprejetje resolucije evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji zgodovinski dosežek. Evropska poslanka SDS si je več kot leto dni prizadevala, da bi peticija zgodovinarja Mitje Ferenca dobila takšen epilog.
Vsebina resolucije
Resolucija med drugim poziva k ponovni uvedbi dneva spomina na žrtve komunizma, ki ga je slovenska vlada leta 2023 ukinila – kar resolucija označuje za korak nazaj.
Izraža prepričanje, da je treba dostojno pokopati žrtve povojnih pobojev in temeljito raziskati delovanje nekdanjih jugoslovanskih tajnih služb, predvsem Udbe in Kosa.
Poziva k enaki obsodbi vseh totalitarizmov – nacizma, fašizma in komunizma – ter opozarja, da so v Sloveniji prepovedani simboli nacizma in fašizma, ne pa tudi komunizma.
Izraža nasprotovanje zgodovinskemu revizionizmu, poveličevanju kolaboracionistov in politični zlorabi zgodovine, ob pozivu k znanstveni obravnavi te kompleksne dediščine.
Resolucija naj bi okrepila pritisk na slovensko vlado, predvsem iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP), katere članica je SDS. Predstavlja tudi simbolno obsodbo komunizma na evropski ravni, kar ima politične posledice v notranji slovenski politiki in razpravah o zgodovinskem spominu. Opozicija (socialisti, liberalci, Zeleni) je do resolucije kritična, saj ji očita revizionistični pristop brez zgodovinskega konteksta in izključitev drugih žrtev povojnega nasilja (npr. ustašev ali nemških vojakov).
Poslanci iz skupine Renew so glasovanje bojkotirali, ker menijo, da gre za revizionistično in politično zlorabljeno besedilo, ki zanemarja kontekst druge svetovne vojne, ignorira okupacijo in izkrivlja zgodovinska dejstva.
Po mnenju Irene Joveve in Marjana Šarca, kot sta zapisala v skupni izjavi, je bila resolucija izsiljena s pomočjo skrajne desnice pod vplivom SDS, brez sodelovanja zmernega političnega centra, kar je vodilo do enostranske reinterpretacije zgodovine. Obžalujeta zlorabo zgodovine za politične cilje in poudarjata, da boj proti nacizmu nikoli ne bo moralno ali zgodovinsko napačen.
»Evropski parlament mora biti institucija, ki temelji na spoštovanju dejstev, zgodovinskih resnic in dostojanstva, ne pa poligon za obračunavanje z domačimi političnimi nasprotniki, za zgodovinski revizionizem in zlorabo notranjih postopkov za napad na vlado države članice,« je zapisal Matjaž Nemec (S&D/SD) in navedel, da je besedilo Resolucije odbora za peticije delo slovenske evropske poslanke, ki niti ni njegova članica, kar ni v skladu s parlamentarno prakso in pravili.
»Iz navedenih razlogov so poslanske skupine, med njimi S&D, resolucijo iz vsebinskih in postopkovnih razlogov najostreje zavrnile, današnje glasovanje na odboru pa obstruirale,« je še zapisal Nemec. V kolikor bo Evropski parlament besedilo Resolucije podprl, bo to po njegovem mnenju nevaren precedens enostranske reinterpretacije zgodovine.
Komentarji