Rok Svetlič s 46 glasovi potrjen za ustavnega sodnika

Tudi v koaliciji se je o njegovi primernosti za ustavnega sodnika pojavil dvom, a je na koncu očitno prevladal strah pred bližajočimi se volitvami.
Fotografija: Podpora je postala negotova zaradi očitkov, da nima potrebnih kvalifikacij in da ima neprimerna stališča glede ravnanja z migranti na mejah. FOTO: Matej Družnik/Delo
Odpri galerijo
Podpora je postala negotova zaradi očitkov, da nima potrebnih kvalifikacij in da ima neprimerna stališča glede ravnanja z migranti na mejah. FOTO: Matej Družnik/Delo

Predstojnik Pravnega inštituta pri ZRS Koper Rok Svetlič je na preloženem glasovanju – zaradi odsotnosti dveh poslancev Desusa ga je zahtevala SDS – prejel zadostno podporo za izvolitev za ustavnega sodnika. Dunajo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel že lani, bo nadomestil takoj.

Svetliča so, kot kaže, na tajnem glasovanju podprli poslanci SDS, NSi, SMC, Desus, SNS in manjšinska poslanca. Od vsega začetka so mu namreč nasprotovali v LMŠ, SD, Levici in SAB, podporo pa so mu odtegnili tudi v poslanski skupini nepovezanih, potem ko je Saša Zagorc, profesor ustavnega prava z ljubljanske pravne fakultete, poudaril, da je Svetlič lani na posvetu o zakonu o tujcih govoril o tem, da »mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prestopanju državne meje«. Sam je te besede zanikal in pojasnil, da je govoril o katastrofičnih scenarijih, a teh ni legitimiral, »še manj pozival k nastopu katastrofičnega stanja«, ampak da je, nasprotno, pozval k prizadevanju, da se to ne zgodi.

Glasovnic danes poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezani poslanci niso niti prevzeli.

Aleš Novak, predstojnik katedre za teorijo in sociologijo prava ljubljanske pravne fakultete, in nato tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic sta v javnih pismih opozorila tudi na to, da po končani pravni fakulteti niti trenutka svoje poklicne poti ni preživel v dejavnem stiku z veljavnim pravom. Njegovo temeljno raziskovalno področje so namreč filozofija prava, etika, ontologija in nemška klasična filozofija.

Tudi v koaliciji se je o njegovi primernosti za ustavnega sodnika pojavil dvom – govor je bilo celo o tem, da ga ne bi podprli –, a je na koncu očitno prevladal strah pred bližajočimi se volitvami. Po njih se bodo karte spet premešale in glede na javnomnenjske ankete obstaja strah, da bo prihodnji kandidat svetovnonazorsko »bolj levo usmerjen«.

Svetlič je bil po Andražu Teršku, Anžetu Erbežniku in Janezu Kranjcu sicer že četrti kandidat, ki ga je predsednik republike predlagal državnemu zboru v imenovanje.

Preberite še:

Komentarji: