Romana Lesjak: To je tudi glas za Črno in pogosto prezrto Koroško

Županja poudarja, da so takrat kar pravilno reagirali in da danes ne bi ravnala drugače.
Fotografija: FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Voranc Vogel/Delo

»Ganjena sem bila že ob nominaciji, ko mi je odgovorni urednik Dela Bojan Budja sporočil novico, sem bila res iskreno hvaležna. Redkokdaj se zjočem, ampak takrat sem se, zdelo se mi je, da se mi je zgodilo nekaj lepega. Še zlasti zdaj, ko gremo iz afere v afero in je družba vse bolj kričava, ko mnogi iščejo same negativnosti, izbor za Delovo osebnost leta izstopa kot nekaj zelo pozitivnega. Še posebej sem počaščena, ker je bil letni nabor kandidatov izvrsten, iskreno jim čestitam, cenim, da sem lahko med njimi,« letošnja lavreatka, neutrudna županja Črne na Koroškem Romana Lesjak ni mogla skriti hvaležnosti.

A kot ocenjuje med drugim tudi nominiranka za Slovenko leta 2023 revije Jana, to ni bil samo glas zanjo, temveč tudi glas za Črno, za pogosto prezrto Koroško.

image_alt
Delova osebnost leta 2023 je Romana Lesjak

Ali so tudi danes, pet mesecev po poplavah, vaši dnevi še vedno tako intenzivni?

Še vedno jih najbolj zapolnjuje priprava programa sanacije, vsak dan se trudimo, kako bi poskrbeli, da bodo dela čim prej končana. Črne ne želimo sanirati naslednjih deset let, za cilj smo si zadali triletno obdobje, je pa veliko odvisno od projektantov in izvajalcev. Dela nameravamo razdeliti med več izvajalcev – seveda z razpisi in zbiranjem ponudb –, saj želimo, da se izvajajo na več lokacijah, ob tem pa bo pomembno zagotoviti tudi neodvisni nadzor.

Črna je izredno razvejana občina in pokriva 156 kvadratnih kilometrov, vodotoki se raztezajo od meje z Mežico, Solčavo in Šoštanjem, mejimo tudi na Avstrijo. Denar za obnovo imamo, kar je zelo pomembno, zgodilo se je prvič, da smo ga dobili v tako kratkem času. Ob preteklih poplavah je bilo treba čakati vrsto let, da smo prišli na vrsto za sanacijo. Ne smem kritizirati vlade, bilo bi zelo krivično, ker je bilo vse, kar smo se doslej dogovorili – morda se je kdaj kaj res zavleklo –, tudi izpolnjeno.

Sicer pa je cesta Črna–Mežica naša desetletja trajajoča zahteva, a mi je infrastrukturna ministrica Alenka Bratuškova po novem letu obljubila odgovor, kdaj bo končno razpis. V preteklosti je bilo že nekaj obljub, a vsakokrat je bil neki zadržek. Upam, da bo tudi program o vodotokih direkcije za vode čim prej razgrnjen, ker naši občani niso več tako potrpežljivi. Bojijo se vsakokratnega deževja, tudi deževje v zadnjih dneh se je poznalo, vodotoki zelo hitro naraščajo tudi zato, ker je toliko materiala spralo, zato je ureditev vodotokov še bolj nujna kot ureditev cest.

Idealno bi bilo, moj poziv je, da bi direkcija za vode in direkcija za ceste delali z roko v roki. Poleg vsega naštetega pripravljamo še proračun, ki nam ga ni uspelo sprejeti lani, in 32. gradove kralja Matjaža za konec meseca, to je ena izmed naših treh najbolj prepoznavnih prireditev. Zdi se mi, da se kar ne moremo ustaviti.

Kot je dejala lavreatka, v preteklem letu ne bi spremenila ničesar. Bilo je dobro leto. Bile so volitve, na katerih je dobila četrti mandat Črnjanov, in zdi se ji, da je bilo to njeno leto. FOTO: Borut Živulović/Reuters
Kot je dejala lavreatka, v preteklem letu ne bi spremenila ničesar. Bilo je dobro leto. Bile so volitve, na katerih je dobila četrti mandat Črnjanov, in zdi se ji, da je bilo to njeno leto. FOTO: Borut Živulović/Reuters

Če zdaj pomislite za nazaj, ki kaj naredili drugače?

Rekla bi, da smo takrat kar pravilno reagirali in ne bi ravnala drugače. Edino – že dan prej sem opozarjala ljudi, naj umaknejo stvari –, da bi morali biti bolj previdni. Rdeči alarmi so bili tudi že kdaj prej, pa se nič ni zgodilo in zato nismo bili tako pozorni, a če bi upoštevali opozorila, bi nam bilo mogoče marsikaj prihranjeno. Vsaj avtomobile bi lahko rešili, da jih ne bi odplaknilo. Tudi repetitorje bi si prej zagotovili, da bi imeli signal, kar je bila takrat res velika težava.

Drugače pa brez vseh teh pridnih rok, vojske, policije, prostovoljnih gasilcev, gorskih reševalcev, brez slehernega, ki je prišel pomagat v Črno, ne bi spravili kraja tako daleč, kot smo ga. Včasih kdo, ki pride, reče: a tu so bile poplave? A kot pravijo, hudič je v podrobnostih, in če greš malce po kraju, vidiš, kaj vse je treba postoriti.

Kako se držijo Črnjani? V prazničnih dneh ste imeli kar nekaj družabnega življenja in znanih gostov.

Rekli smo si, da bomo december naredili čaroben, prav zaradi tega, da iz ljudi spravimo duhamornost. Mislim, da nam je to kar uspelo. Prireditve so bile dobro obiskane, predvsem pa smo se potrudili za najmlajše. Ravnatelj mi je povedal, da so bili otroci prestrašeni zaradi poplav in se bojijo vsakega deževja, take prireditve pa stiske lahko omilijo oziroma tako na njih malo pozabimo. Zdelo se nam je res pomembno, da poskrbimo za kulturo in dušo, a tudi dela smo nadaljevali, še 23. decembra smo urejali vodotoke.

Rdeči križ še vedno nudi psihosocialno pomoč, tudi psihologi so se ponudili, da pripravijo skupinske ali posamične terapije, teh ponudb imamo in jih bomo tudi izkoristili. Med poplavami so se občani zanje zelo pogosto odločali, je pa bilo dobrodošlo, ker so terapevti hodili od hiše do hiše in se pogovarjali z ljudmi.

Pri predavanju so morda bolj v krču, tudi zato, češ, kaj bodo mislili drugi, a po mojem je treba izkoristiti vsako takšno pomoč. Tudi s pogovorom se lahko razbremenimo, ni nujno, da se pogovarjamo o poplavah, pogovor lahko preusmerimo tudi na kakšno drugo temo.

FOTO: Voranc Vogel/Delo
FOTO: Voranc Vogel/Delo

Kje pri sanaciji in obnovi se kažejo težave?

Največje težave vidim v tem, da se vlada ne konsolidira, tudi do menjav ministrov sem bila kritična, to res nima smisla, ko potrebuješ trdno jedro, in to se zdaj tudi kaže, ko ima premier težavo, da sploh najde kandidata za ministra. Najpomembnejše se mi zdi, da imamo vlado, ki ji ljudje zaupajo in da ko se nekaj odloči, to tudi uresniči. Zdaj bi se morala osredotočiti na svoje predvolilne zaobljube.

Kar zadeva poplave, so reagirali ustrezno, na to nimam kritike, zdaj pa morajo odgovorne službe pripraviti programe sanacije in zanje odgovarjati, vlada pa naj uresničuje svoj program, če želi ohraniti zaupanje ljudi. Še nobena vlada ni imela takega kapitala, kot ga je na začetku imela aktualna, medtem ko menjave vlad nikoli niso dobra popotnica ne za občine, ne za občane, ne za državljane.

Če bodo pristojne službe delale tako, kot morajo, ne bi smelo biti težav pri popoplavni obnovi. Pozivam pa, naj odstranijo birokratske ovire, imamo sicer olajševalno prehodno obdobje do 31. marca, a to bi se moralo podaljšati za celotno obdobje popoplavne sanacije, saj so v veliko breme. Tudi državna tehnična pisarna, za katero smo si zelo prizadevali, bi morala postati operativna, država pa bi morala omejiti cene izvajalcev, ker so podivjale, nekatere za trikrat.

Kako ocenjujete delo tehnične pisarne, ki ste jo poleg izpostave na Ljubnem zagotovili tudi v Črni? Zadnjič ste omenili, da bo svojo vzpostavila tudi Slovenska filantropija.

Tehnična pisarna potrebuje naboj operativnosti. Z direktorico občinske uprave sva ob obisku premiera Roberta Goloba in predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen dejali, da potrebujemo ekipo s projektantom, geologom, statikom in nadzornim, da bi vse potekalo z enega mesta, zdaj se ta naročila preveč drobijo in to nam jemlje preveč časa. Tehnična pisarna le za to, da bo pregledovala, kar bomo pripravili, nima prave funkcije, potrebujemo operativno, torej takšno, da nam oni prinesejo rešitve.

Zdaj ne deluje tako?

Za zdaj ne, a kolikor smo se pogovarjali s sekretarjem za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo Boštjanom Šeficem, vodjo državne tehnične pisarne in vodjo naše, naj bi zadeve zdaj potekale v to smer. Upajmo, da bodo upravičile svoj obstoj.

S Slovensko filantropijo pa sodelujemo že vrsto let, vseskozi smo prostovoljstvu prijazna občina in ko so kot prostovoljci sodelovali v dneh in tednih po poplavah, smo se pogovarjali o vzpostaviti prostovoljskega servisa, ki bo zdaj res začel delovati po štiri ure na dan za eno leto, kar bodo financirali iz donacij, ki so jih zbrali ob poplavah.

Tako bo tam zaposleno dekle pomagalo med drugim starejšim poiskati kakšnega strokovnjaka ali ugotoviti, ali še kdo potrebuje kakšno drugo pomoč. Sicer se mi zdi, da v Črni vlada pozitiven duh, a vsakdo svojih osebnih stisk morda ne izraža in jih skriva med štirimi stenami.

FOTO: Voranc Vogel/Delo
FOTO: Voranc Vogel/Delo

Kaj od začrtanega ste morali preložiti in kaj vam bo kljub vsemu uspelo uresničiti?

Zdaj nas čaka delo za nazaj, za zdaj in za naprej. Uresničili bomo vse, kar smo si zadali, a s časovnim zamikom. Pravkar začnemo s projektiranjem razširitve našega vrtca, čaka nas dom starejših pa tudi nadaljnja turistična ponudba. V enem od zaselkov bomo uredili Temni park, znanstveno-učni projekt s področja astronomije, čeprav bi tudi astrologijo zelo potrebovali (smeh)! V krajevni skupnosti Žerjav snujemo Ubrani park, ki je zamišljen kot mirna turistična dejavnost. Adrenalina imamo veliko, Črno razvijamo kot gorski adrenalinski park, tu pa bomo tako ali drugače poskrbeli za umiritev, med drugim tudi s čajnico.

December je vedno mesec upanja in novih načrtov. Kako zrete v leto, ki se je začelo?

Nadvse optimistično. Mislim, da bo prijazno, mirno in da bomo lahko šli po začrtani poti, da bomo uresničevali vse, kar se v tem letu da uresničiti. Pričakujem res lepo leto 2024 in enako želim vsem Slovenkam in Slovencem. Res se zahvaljujem vsem, ki so pomagali Črni, tudi medijem, ki so širili glas po Sloveniji. Brez njih ne bi bili tako opaženi, tudi njim gre zahvala.

Komentarji: