S polnim zamahom proti Evropi

Kaj bo zaznamovalo prihodnji teden na slovenskem in evropskem parketu? 
Fotografija: Osmerico evropskih poslancev bomo volili 26. maja. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
Odpri galerijo
Osmerico evropskih poslancev bomo volili 26. maja. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters

V tednu, ko bomo zaznamovali dan Evrope, 9. maja, bomo konkretno zakorakali v evropsko predvolilno tekmo, volivke in volivce pa bodo začele nagovarjati še preostale izmed štirinajstih list, ki so se med prazniki odločile, da nas ne bodo nagovarjale, saj da bi s tem tvegale našo jezo zaradi pokvarjenega dopusta. Zaradi državnozborskih in lokalnih volitev stranke v evropsko volilno leto sicer vstopajo v ne najboljši finančni kondiciji in se bodo agitiranja lotile bolj ali manj skromno z nekaj predvolilno oblepljenimi kombiji, plakati in oglasi na spletu ter brezplačno hrano in pijačo. Odločilna bodo gotovo predvolilna soočenja, ki se bodo na nacionalnem radiu in televiziji začela prihodnji teden in se nato še večkrat v različnih oblikah in zasedbah zvrstila do 24. maja opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Osmerico evropskih poslancev bomo volili 26. maja.


Na mizi predlogi, ki že razburjajo


Pred koalicijskimi poslanci bodo po praznikih prvi »računi«, ki jim jih je v zameno za podporo in sodelovanje začela »izdajati« zunanja partnerica Levica. V državnem zboru je že zakon o zdravstveni dejavnosti, partnerji pa se bodo morali še uskladiti glede predlogov o zmanjšanju agencijskega dela in omejiti višine provizije pri posredovanju za najem nepremičnin. Glede na polemiko, ki se je že razvnela, in nasprotovanje študentskih servisov si Levica želi pohiteti tudi s predlogom sprememb, s katerim bi delo študentskih servisov prenesli na zavod za zaposlovanje. Ob pregledu lobističnih obiskov, ki so jih poslanske skupine prijavile komisiji za preprečevanje korupcije, je jasno, da bo nasprotovanje ostro. Pričakovati je, da ga bodo predstavili v začetku maja. Usklajevanja pri ključni zakonodaji s področja trga dela, davkov in zdravstva pa si želijo tudi socialni partnerji, česar Levica ni naredila pri zakonu o minimalni plači. 


Objava poslovanja Telekoma


Telekom Slovenije bo 9. maja predstavil poslovanje v prvem letošnjem četrtletju, kar bo prva objava poslovanja družbe po odhodu Rudolfa Skobeta. Bistvenih sprememb poslovanja in načrtov sicer ni pričakovati, saj nadzorni svet, v katerem imajo večino predstavniki države, še ni izbral novega prvega zastopnika družbe. Spomnimo, Skobe je prejšnji mesec odstopil, potem ko so v javnost prišli podatki o nepravilnostih, davčnih utajah in pranju denarja pri sklepanju poslov v državah Balkana. Poleg tega ima nacionalni operater velike težave zaradi izgube medijskega stebra. Telekom letos načrtuje nekoliko nižje prihodke, kot jih je ustvaril lani, in tudi nižji dobiček. Ali se je vse to poznalo tudi v prvem četrtletju, bo znano v četrtek. Morebitno »čiščenje« portfelja po odhodu Skobeta in spremembo poslovnih načrtov je sicer pričakovati proti koncu leta, če bo do takrat že sestavljeno novo vodstvo.

Kakšna bo kadrovska kombinatorika za vodilne položaje v institucijah EU. FOTO: Inquam Photos/Reuters
Kakšna bo kadrovska kombinatorika za vodilne položaje v institucijah EU. FOTO: Inquam Photos/Reuters


Vrh EU v Transilvaniji


Neuradni vrh EU ob dnevu Evrope 9. maja v Sibiuu je bil zamišljen kot vrhunec razmisleka o prihodnjih smereh razvoja Unije. Voditelji držav članic naj bi začrtali prihodnost EU s 27 članicami. Ker brexit še ni izpeljan in ker so v ospredje prišle še druge težave, so ambicije vrha postale manjše. Uradno naj bi na vrhu, ki bo trajal le eno popoldne, razpravljali o strateški agendi za obdobje 2019–2024. Teme bodo večji vpliv EU v svetu, utrjevanje območja z evrom, migracijsko-azilni sklop. Sam vrh velja za »priložnost za izmenjavo stališč in pogledov na prihodnost EU«. S slovenskega vidika naj ne bi bila v ospredju ideja »več Evrope«, temveč močnejša in učinkovitejša EU z voditelji, ki si prizadevajo za skupne rešitve. Tudi načelo vladavine prava naj bi bilo nedotakljivo. Voditelji se v Sibiuu ne bodo mogli ogniti posebno kočljivi temi prihodnjih tednov – kadrovski kombinatoriki za vodilne položaje v institucijah EU. 


58. izdaja Beneškega bienala


Beneški bienale bo za strokovno javnost in novinarje odprl vrata v sredo, 8. maja, za občinstvo pa tri dni pozneje. Tokratni kurator je Ralph Rugoff, direktor londonske Galerije Hayward, ki je za osrednji slogan največje svetovne manifestacije vizualnih umetnosti izbral kitajski pregovor oziroma popotnico Želimo vam, da bi živeli v zanimivih časih (May You Live in Interesting Times), čeprav je zgodovinski izvor te fraze nejasen in morda tudi izmišljen. Rugoff opozarja na razmah digitalne distribucije lažnih novic in tako imenovanih alternativnih dejstev, kar ruši relevantno politično komunikacijo in spodkopava zaupanje, zato se je, če je le mogoče, vredno vsaj za trenutek ustaviti in v ospredje dialoga spet postaviti relevantne referenčne točke.
Na bienalu se bo letos predstavilo devetdeset držav, prvič bomo lahko v Benetkah videli izbor umetniške produkcije Gane, Alžirije, Pakistana in Madagaskarja, s samostojnim umetniškim paviljonom pa se bodo prvič predstavili umetniki iz Dominikanske republike. Znan je tudi že prejemnik nagrade zlati lev za življenjsko delo, to bo ameriški vizualni umetnik, performer, pesnik in esejist Jimmie Durham. Slovenijo bo v Benetkah na razstavišču Arzenal zastopal Marko Peljhan s projektom Here we go again…SYSTEM 317. Bienale bo odprt do 24. novembra. 

Komentarji: