S pomočjo programa Zora smo že v ciljni ravnini

Izpolnjujemo dva od treh ciljev strategije 90-70-90, zaostanek beležimo le pri cepljenju mladih proti HPV.
Fotografija: Ta teden je v znamenju preprečevanja raka materničnega vratu. Na fotografiji: Kirurški oddelek Onkološkega inštituta. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Ta teden je v znamenju preprečevanja raka materničnega vratu. Na fotografiji: Kirurški oddelek Onkološkega inštituta. FOTO: Jure Eržen/Delo

Po tistem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija leta 2020 objavila globalno strategijo za odpravo raka materničnega vratu do leta 2030 s tremi cilji, t. i. 90-70-90, na ljubljanskem onkološkem inštitutu ugotavljajo, da Slovenija dva cilja dosega, prav tako aktivno sodeluje pri oblikovanju prvih evropskih priporočil za preprečevanje rakov, ki jih povzročajo okužbe.

Globalna strategija za odpravo raka materničnega vratu, ki ga je mogoče med vsemi raki najbolje preprečevati, temelji na treh ciljih: da se do leta 2030 proti humanim papiloma virusom (HPV) polno cepi 90 odstotkov deklet do 15. leta, da je do 35. ter ponovno do 45. leta z visoko zanesljivim testom pregledanih 70 odstotkov žensk in da je zdravljenih 90 odstotkov tistih, pri katerih odkrijejo predrakave in rakave spremembe materničnega vratu. Slovenija nekoliko zaostaja le pri cepljenju proti HPV.

Precepljenost v Evropi niha

V Evropi precepljenost proti HPV niha med petimi in 90 odstotki, pri nas je s prvim odmerkom cepljena dobra polovica deklic in tretjina dečkov, ki so bili v šolskem letu 2021/22 v šestem razredu osnovne šole. O cepljenju proti HPV je stroka zagotovila, da je varno in najbolj učinkovito ščiti pred rakom materničnega vratu, če je pravočasno – to je pred spolno aktivnostjo; obstoječih okužb pa ne zdravi.

Precepljenost proti HPV. INFOGRAFIKA: Delo
Precepljenost proti HPV. INFOGRAFIKA: Delo

Po vzoru priporočil za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb – prenovljena je svet EU potrdil decembra lani – po podatkih ljubljanskega onkološkega inštituta nastajajo prva priporočila za preprečevanje rakov, povezanih z okužbami. Ta bo evropska komisija predložila v potrditev svetu EU. Slovenija od novembra lani intenzivno sodeluje pri evropskem projektu Perch, s katerim med drugim načrtujejo izboljšanje izvedbe kampanj cepljenja proti HPV, da bodo učinkoviteje dosegle mlade.

Spomnimo, da se lahko od šolskega leta 2021/22 poleg deklic proti HPV cepijo tudi dečki, ki v tekočem šolskem letu obiskujejo šesti razred osnovne šole. Vsi, ki še niso prejeli drugega odmerka oziroma še niso bili cepljeni, bodo predvidoma cepljeni v šolskem letu 2022/23.

Ženske med 30. in 39. letom slabše odzivne

V Sloveniji se je zbolevnost za rakom materničnega vratu zaradi presejalnega programa Zora, ki deluje od leta 2003, v zadnjih dveh desetletjih zmanjšala za polovico. Leta 2021 so odkrili le 88 in slabih 1600 predrakavih sprememb visoke stopnje. »To,« so ocenili na ljubljanskem onkološkem inštitutu, »so že rezultati, ki omogočajo odpravo raka materničnega vratu.« Slovenija je z doseženimi rezultati na najboljši poti, da ji bo to uspelo celo prvi v Evropi. Cilj bo dosežen, so izračunali v programu Zora, ko bomo na leto potrdili manj kot štiri nove primere na sto tisoč žensk; zdaj jih potrdimo 5,5.

S skoraj 86-odstotno pregledanostjo žensk med 20. in 64. letom sodimo v evropski vrh, pravi dr. Urška Ivanuš. FOTO: Osebni arhiv
S skoraj 86-odstotno pregledanostjo žensk med 20. in 64. letom sodimo v evropski vrh, pravi dr. Urška Ivanuš. FOTO: Osebni arhiv

Po oceni dr. Urške Ivanuš, vodje državnega programa Zora, s skoraj 86-odstotno pregledanostjo žensk med 20. in 64. letom sodimo v evropski vrh. Manjšo udeležbo na presejanju in s tem pomembno manj predrakavih sprememb visoke stopnje so zaznali le pri ženskah med 30. in 39. letom. »To nas skrbi, saj v tej starosti žensk običajno odkrijejo več kot tretjino predrakavih sprememb visoke stopnje v Sloveniji. Neodkrite in nezdravljene spremembe visoke stopnje lahko napredujejo do raka materničnega vratu. To je eden od redkih rakov, ki se najpogosteje pojavijo še pred 50. letom. Razveseljivo je, da se povečuje pregledanost pri ženskah, starih najmanj 50 let,« je povedala dr. Urška Ivanuš.

Statistika zadnjega triletnega obdobja je nekoliko nižja; vabilu v okviru programa Zora se je odzvalo 71 odstotkov žensk. Kot so opozorili na ljubljanskem onkološkem inštitutu, triletna pregledanost ne dosega ciljne vrednosti v starostni skupini žensk med 50. in 64. letom in v štirih zdravstvenih regijah: Murska Sobota, Koper, Kranj ter Maribor.

Rak materničnega vratu je na svetu še vedno četrti najpogostejši rak pri ženskah. Pri nas za tem rakom na leto zboli od 100 do 120 žensk ali od 4 do 8 žensk na sto tisoč; umre jih od 40 do 50. Še pred pol stoletja so potrdili 29 primerov raka materničnega vratu na sto tisoč žensk.

Preberite še:

Komentarji: