Sedem ključnih ukrepov za lažje poslovanje malih podjetij
V Gospodarski zbornici Sloveniji želijo, da prihodnja vlada vključi v svoje program vseh sedem ukrepov, ki so jih podjetniki izglasovali na 7. vrhu malega gospodarstva.
Odpri galerijo
7. vrh malega gospodarstva, Brdo pri Kranju FOTO: Voranc Vogel/Delo
Stabilno in enostavno poslovno okolje s kratkimi administrativnimi postopki je prva od sedmih »želja«, ki so jo predstavniki mikro in malih podjetij na 7. vrhu malega gospodarstva izbrali iz nabora »obljub« v volilnih gospodarskih programih strank. Po mnenju podjetij, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva, je ključna za izboljšanje podjetniškega okolja.
Sedem izglasovanih ukrepov iz nabora dvanajstih prej odbranih v veliki meri sovpada s predlogi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za gospodarski program nove vlade, kar pomeni, da so stališča, ki so jih gospodarstveniki poudarjali, naletela na prava ušesa, ugotavlja generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Vendar je to po njenem premalo: štejejo dejanja, zato v zbornici želijo, da bo nova vlada ukrepe, ki so »osnovna glasbena lestvica«, uvrstila v svoj program.
»Osnovno sporočilo vrha je, da vlada dela dobro za svoje gospodarstvo, če razmišlja, kako bodo neko pravilo izvajali najmanjši členi v gospodarstvu. Nekaj, kar je lahko za veliko podjetje ovira ali motnja, je za malo podjetje lahko pogubno. Ob gospodarski rasti, ki jo ima Slovenija, se krepijo tudi mikro in mala podjetja, kljub temu pa so veliko bolj ranljiva od velikih. Imajo manj virov, na katere se lahko naslonijo, in težje pridejo do financ,« je opozorila Sonja Šmuc.
Zmagovalke volitev prikimavajo
Izglasovane ukrepe (navedeni so v infografiki) so komentirali predstavniki štirih političnih strank, ki so na volitvah dobile največ glasov. Andrej Vizjak iz SDS je dejal, da so vsi ukrepi tudi del programa njihove stranke, zato z njo »ne bo težav«. Vojmir Urlep z Liste Marjana Šarca je komentiral, da sam seznam mirno podpiše, »ne more pa podpisati koalicijske pogodbe«. S pripombo, da »če bi se koalicija sestavljala na temelju gospodarskih programov strank, bi jo danes že imeli«, je jasno pokazal, da razlike v gospodarskih ciljih niso v ospredju koalicijske kombinatorike.
Gospodarski minister v odhajanju Zdravko Počivalšek iz vrst SMC je dejal, da zdajšnji rezultati omogočajo, da se resno lotimo strukturnih reform. Zbrati je treba več poguma in nasloviti večino izbranih ukrepov, »ni pa še čas, da bi javnofinančni apetiti pojedli rezultate gospodarske rasti«. Jernej Štromajer iz SD meni, da bo glavna naloga prihodnje vlade več dialoga tako znotraj politike kakor s predstavniki delodajalcev in delojemalcev.
Podjetnik Dušan Olaj, ki je kandidat SD za vodenje gospodarskega resorja, izglasovanih ukrepov ni želel komentirati, je pa opozoril, da naše gospodarstvo zanesljivo tone v recesijo. To je po njegovem treba upoštevati, ko bodo potekali pogovori o vseh socialnih zadevah. Da bo recesija v kratkem zajela glavna slovenska izvozna tržišča, imajo podatke tudi v GZS. Od nove vlade pričakujejo, da bo nekoliko zategnila pas pri javni porabi in pospešila infrastrukturne projekte. »Tako bomo lahko popolnoma ublažili učinke recesije in še naprej imeli gospodarsko rast, ki sicer ne bo petodstotna, ampak okoli dveh odstotkov,« verjame predsednik GZS Boštjan Gorjup.
Malo gospodarstvo v Sloveniji ustvari tretjino dodane vrednosti, iz njega prihaja približno 99 odstotkov vseh družb, zaposluje 45 odstotkov delovne sile in ustvari 21 odstotkov izvoza. Lani so dobiček, prihodki in dodana vrednost v njem rasli z dvomestno številko.
Sedem izglasovanih ukrepov iz nabora dvanajstih prej odbranih v veliki meri sovpada s predlogi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za gospodarski program nove vlade, kar pomeni, da so stališča, ki so jih gospodarstveniki poudarjali, naletela na prava ušesa, ugotavlja generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Vendar je to po njenem premalo: štejejo dejanja, zato v zbornici želijo, da bo nova vlada ukrepe, ki so »osnovna glasbena lestvica«, uvrstila v svoj program.
»Osnovno sporočilo vrha je, da vlada dela dobro za svoje gospodarstvo, če razmišlja, kako bodo neko pravilo izvajali najmanjši členi v gospodarstvu. Nekaj, kar je lahko za veliko podjetje ovira ali motnja, je za malo podjetje lahko pogubno. Ob gospodarski rasti, ki jo ima Slovenija, se krepijo tudi mikro in mala podjetja, kljub temu pa so veliko bolj ranljiva od velikih. Imajo manj virov, na katere se lahko naslonijo, in težje pridejo do financ,« je opozorila Sonja Šmuc.
Zmagovalke volitev prikimavajo
Izglasovane ukrepe (navedeni so v infografiki) so komentirali predstavniki štirih političnih strank, ki so na volitvah dobile največ glasov. Andrej Vizjak iz SDS je dejal, da so vsi ukrepi tudi del programa njihove stranke, zato z njo »ne bo težav«. Vojmir Urlep z Liste Marjana Šarca je komentiral, da sam seznam mirno podpiše, »ne more pa podpisati koalicijske pogodbe«. S pripombo, da »če bi se koalicija sestavljala na temelju gospodarskih programov strank, bi jo danes že imeli«, je jasno pokazal, da razlike v gospodarskih ciljih niso v ospredju koalicijske kombinatorike.
Infografika: Delo
Gospodarski minister v odhajanju Zdravko Počivalšek iz vrst SMC je dejal, da zdajšnji rezultati omogočajo, da se resno lotimo strukturnih reform. Zbrati je treba več poguma in nasloviti večino izbranih ukrepov, »ni pa še čas, da bi javnofinančni apetiti pojedli rezultate gospodarske rasti«. Jernej Štromajer iz SD meni, da bo glavna naloga prihodnje vlade več dialoga tako znotraj politike kakor s predstavniki delodajalcev in delojemalcev.
Prihaja recesija
Podjetnik Dušan Olaj, ki je kandidat SD za vodenje gospodarskega resorja, izglasovanih ukrepov ni želel komentirati, je pa opozoril, da naše gospodarstvo zanesljivo tone v recesijo. To je po njegovem treba upoštevati, ko bodo potekali pogovori o vseh socialnih zadevah. Da bo recesija v kratkem zajela glavna slovenska izvozna tržišča, imajo podatke tudi v GZS. Od nove vlade pričakujejo, da bo nekoliko zategnila pas pri javni porabi in pospešila infrastrukturne projekte. »Tako bomo lahko popolnoma ublažili učinke recesije in še naprej imeli gospodarsko rast, ki sicer ne bo petodstotna, ampak okoli dveh odstotkov,« verjame predsednik GZS Boštjan Gorjup.
Malo gospodarstvo v Sloveniji ustvari tretjino dodane vrednosti, iz njega prihaja približno 99 odstotkov vseh družb, zaposluje 45 odstotkov delovne sile in ustvari 21 odstotkov izvoza. Lani so dobiček, prihodki in dodana vrednost v njem rasli z dvomestno številko.
