Na upravnih enotah se 15. novembra obeta stavka
Na upravnih enotah se sredi novembra obeta stavka. Kot je danes sporočil predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, so po letu dni »mrtvega teka« dogovarjanj za izboljšanje položaja zaposlenih na upravnih enotah prišli do točke, ko so vladi oz. ministrstvu za javno upravo za 15. november napovedali stavko.
Na novinarski konferenci, ki jo je pogajalska skupina dela sindikatov javnega sektorja zjutraj pripravila pred vladnim poslopjem, je Verk pojasnil, da bodo stavkali na večjem številu upravnih enot, med njimi tudi obeh največjih in najbolj obremenjenih, ljubljanski in mariborski.
Na vladni strani imajo po njegovih besedah še teden dni časa, da se z njimi sestanejo in poiščejo rešitev, da stavka morda ne bo potrebna. »A neko jasno, odmerjeno opozorilo vladi mora biti,« je prepričan. Pri tem je Verk spomnil, da že več let opozarjajo na veliko obremenjenost zaposlenih na upravnih enotah, zlasti na oddelku za tujce, kjer se je število zadev enormno povečalo. Temu ustrezno mora po njegovih besedah država poskrbeti za zadostno število zaposlenih, ki se ukvarjajo s temi zadevami. Da bi pridobili nove zaposlene, pa je tem treba zagotoviti primerno plačilo. Za minimalno plačo se namreč po Verkovih besedah nihče ne bo želel zaposliti, če lahko »v sosednji trgovini zasluži 500 evrov neto več«.
Verk je sicer danes opozoril, da skoraj vsi uslužbenci javne uprave države in lokalnih skupnosti, ki opravljajo dela in naloge, za katere se zahteva srednješolska izobrazba, prejemajo minimalno plačo. V službe državnih organov ne prihaja več dovolj ljudi. Med drugim po njegovih navedbah primanjkuje pravosodnih policistov v zaporih, referentov v upravnih enotah, kontrolorjev v finančni upravi. Ob upravnih enotah pa je kot alarmantno izpostavil še stanje v zaporih. »Servis države mora delovati. Zaenkrat pa je to delovanje na nek način ogroženo,« je ob tem ocenil Verk.
Pred današnjim vrhom koalicije so se sestali sindikati javnega sektorja ter predstavili svoje zahteve in pričakovanja v luči zastoja pogajanj.
»Konec oktobra lani je vlada s sindikati javnega sektorja podpisala dogovor, v katerem je bil kot rok za zaključek pogajanj o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi plačnih nesorazmerij ter sklenitev dogovora določen 30. junij 2023. Že pred odstopom ministrice Sanje Ajanović Hovnik so se predvsem zaradi zamud z začetkom pogajanj in pogostega spreminjanja izhodišč in predlogov roki začeli zamikati onkraj dogovorjenih, po ministričinem odstopu pa so pogajanja povsem zastala,« je zapisal vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.
V sporočilu za javnost so v sindikatih opozorili, da je februarja letos koalicija napovedovala, da »v javnem sektorju ne bo več zaposlenih s plačo, nižjo od minimalne, trenutno pa kaže, da vlada niti s to obljubo niti z reformo plač ni mislila resno. Zaradi inflacije, ki v Sloveniji vztraja na visoki ravni, in zaradi zamikov plačne reforme stanje s 1. januarjem 2024 ne bo le nespremenjeno, temveč se bo še poslabšalo. Poslabšuje ga tudi vladna enostranska zamrznitev usklajevanja plač v letu 2024, h katere preklicu pozivamo sindikati. Neuskladitev plač z inflacijo bi pomenila, da bi realna vrednost plačnih razredov ponovno padla, uravnilovka v spodnji tretjini plačne lestvice pa bi se razširila.«
V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSRSJS) ob današnjem koalicijskem vrhu sporočajo vladi in koalicijskim strankam, da so zaradi nevzdržnega stanja na področju plač v javnem sektorju, zaradi kršitve dogovorjenih zavez in zaradi ignorantskega odnosa vlade do javnih uslužbencev primorani zaostriti aktivnosti, ki bodo pripeljale do prenove sistema plač v javnem sektorju, rednega usklajevanja vrednosti plačnih razredov, odprave plačnih nesorazmerij in predvsem do dviga osnovnih plač, ki so nižje od minimalne.
»Ne glede na to, ali bo dogovor o rekonstrukciji vlade sklenjen ali ne, zahtevamo, da se nemudoma odstrani določba ZIPRS, ki onemogoča dogovor o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v letu 2024. Zahtevamo, da se nemudoma nadaljujejo pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Pričakujemo, da bo vladna pogajalska skupina polno operativna in bo imela poln mandat vlade za pogajanja brez prekinitev in ki bo omogočal sklenitev dogovora,« so zapisali.
V PSRSJS so vladni strani že posredovali svoje predloge, ki temeljijo na več zahtevah: vrednost plačnih razredov se mora z marcem prihodnje leto uskladiti z višino inflacije v letu 2023, odpraviti je treba plačna nesorazmerja na način, da se uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju povišajo za šest plačnih razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018. In da se nov plačni sistem, vključno s plačno lestvico, na kateri se prvi plačni razred začne na ravni minimalne plače, implementira v celoti najkasneje do 30. junija leta 2025.
Ker ocenjujejo, da se njihov dosedanji konstruktivni pristop k pogajanjem ni odrazil v enako konstruktivnem pristopu na vladni strani in so posledično priča zamrznitvi pogajanj, brez kakršnih koli izgledov, da bodo v vsaj pogojno sprejemljivem času lahko dosegli dogovor, ki bi odgovarjal na zgornje zahteve, bodo v nadaljevanju zaostrili svoje sindikalne aktivnosti, so opozorili pred današnjim koalicijskim vrhom. Prvi korak v to smer bo zaostrovanje sindikalnih aktivnosti, ki jih za december pripravljajo sindikati, o čemer bodo medije in javnost obveščali v prihodnjih dneh. Če premika v pogajanjih ne bo, bodo intenzivnost sindikalnih aktivnosti nato še dodatno stopnjevali.
