Organizatorji bodo morali preverjati izpolnjevanje pogoja PCT
S prihodnjim tednom PCT pogoj nujen za udeležbo na dogodkih in shodih. Za zaposlene v dejavnostih, kjer je obvezno testiranje, bo veljavnost testov krajša.
Odpri galerijo
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Čez natanko mesec dni, 23. avgusta, se začne v Sloveniji uporabljati uredba o izvajanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb z virusom sars-cov-2, s katero uvajamo obvezo izvajalcev presejalnega testiranja. Presejalni programi se izvajajo za osebe, ki niso prebolele covida-19 oziroma niso polno cepljene proti njemu.
To so uporabniki zdravstvenih storitev, oskrbovanci socialno-varstvenih zavodov, osebe v zavodih za prestajanje kazni zapora, prevzgojnih domovih, centrih za tujce, varnih hišah, azilnih domovih, integracijskih hišah in kriznih centrih za otroke in osebe, ki se zaradi medicinskih razlogov ne smejo cepiti, kar se izkaže z zdravniškim potrdilom. Hitri antigenski testi naj bi stali največ dvanajst evrov. Cepljenje še vedno odklanja tretjina sodelujočih v raziskavi NIJZ.
V sredo so proti covidu-19 pri nas cepili 9155 ljudi, od tega jih je 4983 prejelo prvi odmerek, 4172 drugega. Doslej so s prvim odmerkom proti covidu-19 cepili 872.508 ljudi, kar predstavlja polovico starejših od osemnajst let. Med starejšimi od 50 let je s prvim odmerkom cepljenih 64 odstotkov ljudi. Z drugim odmerkom je precepljenih 771.034 ljudi oziroma 44 odstotkov polnoletnih. Polno precepljenih med starejšimi od 50 let je 58 odstotkov.
Novinarska konferenca o aktualnem stanju glede covida-19, na kateri sta sodelovali vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar in Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan:
»Cepivo nas na srečo ščiti tudi pred različico delta, ki je vse bolj razširjena in se širi hitreje. Pozivam vse, ki se še niste cepili, da se cepite in da bomo lahko živeli normalno tudi v prihodnjih tednih, mesecih,« je povedala Maja Bratuša. Opozorila je, da se PCT ne uporablja vsepovsod, zato je treba dosledno preverjati pogoje.
Vlada je sprejela odločitev o tem, da morajo organizatorji javnih prireditev, javnega shoda, kulturnih in športnih prireditev, preveriti, ali oseba izpolnjuje PCT. Če oseba tega ne izpolnjuje, je organizator ne sme spustiti na prireditev oziroma shod. Ta ukrep bo začel veljati s ponedeljkom. Osebe si bodo lahko na mobilne telefone naložile aplikacijo s QR-kodo, s katero bodo lahko organizatorjem dokazale, da izpolnjujejo pogoj PCT. Kazni za kršitev naj bi se gibale med 400 in tisoč evri.
Vlada je spremenila tudi vsebino odlokov, ki bodo veljali do 1. avgusta. Glede na današnjo odločitev vlade pa bo od 23. avgusta za zaposlene v tistih dejavnostih, kjer je za necepljene oz. neprebolevnike obvezno testiranje, veljavnost testov krajša kot doslej. Po besedah Bratuše bo veljavnost negativnega hitrega testa 48 ur od odvzema brisa in 72 ur od odvzema pri PCR testu, kot to velja na primer za prehajanje meje.
»Gre za povsem strokovno odločitev, saj je negativen izvid hitrega testa zanesljiv le 48 ur, PCR pa 72 ur, kasneje se zanesljivost zmanjša. Ko imamo cepljenje, ni razloga, da bi bila v delovnih organizacijah veljavnost hitrega ali PCR testa drugačna kot drugod, kjer velja pogoj PCT,« je pojasnila vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar.
Vlada je napovedala tudi skrajšanje veljavnosti negativnih testov na okužbo s koronavirusom. Pogoj vstopa v državo ostaja nespremenjen, nova izjema se nanaša na čezmejne delovne migrante; gre za začasno izjemo, ki bo veljala do 15. avgusta oziroma najdlje do 1. septembra 2021.
Sistem PCT velja že nekaj časa, njegov smisel je, da osebe, ki dokazujejo, da v trenutku, ko nekam pridejo, niso kužne oziroma da je verjetnost, da bodo okužbe prenesle naprej, majhna. Pogoj PCT je omogočil, da so se stvari začele prej odpirati, a žal mnogim organizatorjem to ni bilo všeč, je povedala vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar. »Virusu se moramo prilagoditi, ker se virus ne prilagaja nam. Različica delta že prevladuje v našem okolju in je v primerjavi z različico alfa za 50 ali 60 odstotkov bolj kužna. Ker če je različica bolj kužna, moramo še bolj poskrbeti, da ne bo prišlo do širjenja, če smo že prej imeli težave z upoštevanjem ukrepov, pa nam je potem uspelo zamejiti okužbe po alfi, si ne želimo, da se to ne bo zgodilo z delto,« je povedala.
Logarjeva je poudarila, da je stanje v primerjavi z lani bolje zaradi cepiva. Z njim so najprej zaščitili najranljivejše skupine. Podatki bi nam morali biti po njenem svetel zgled, saj se je z visoko precepljenostjo v DSO virus manj širil, če pa so oskrbovanci dobili virus, je bil potek bolezni blažji. »Če vemo, da so to ranljiva skupina, bi morali biti prepričati, da bo to varno tudi za preostale. To možnost moramo izkoristiti,« je povedala Logarjeva.
Zakaj torej PCT? Z njim zagotavljamo, da je nekdo, ki se udeleži prireditve, shoda, varen, da ne bo po nekem lepem dogodku zbolel. »To je prvi razlog, drugi je, da ta na način, ko ljudje ne zbolevajo, ohranjamo vzdržnost zdravstvenega sistema, ker imamo omejeno število postelj, predvsem intenzivnih, in tudi omejeno število osebja. Če želimo, da je zdravstveni sistem delujoč, potem so lahko odprte tudi preostale dejavnosti. Nočemo nikomur dajati dodatnega dela, gre za to, da zagotavljamo varnost, zdravje in možnost delovanja. Pozivam, da organizatorji vzamejo to kot dobronamerno in kot del nove realnost, brez tega si ne predstavljamo, da bi varno izvajali dejavnosti tudi jeseni, ko se bo virus tudi lažje prenašal, poleg tega bodo na pohodu še druge bolezni.«
Logarjeva je dodala, da moramo poletne mesece izkoristiti ne le za dopust, ampak tudi za cepljenje; vseh tistih, ki se še niso, saj je cepljenje najbolj učinkovita metoda za preprečevanje okužb. To je ponazorila s primeri iz preteklosti, ko so s cepljenjem izkoreninili črne koze, otroško paralizo, in dodala, da upa, da bomo z njim izkorenili tudi koronavirus.
Kot je še pojasnila, je tudi koncentracija protiteles po nekje osmih mesecih od cepljenja dokaj visoka, da pa nobena od večjih svetovnih zdravstvenih organizacij še ni pozvala k cepljenju s tretjim, ti. poživitvenim odmerkom, razen v izjemnih primerih.
Leon Cizelj z IJS je pojasnil projekcije širjenja virusa in uvodma povedal, da smo na začetku četrtega vala. »Okužbe so večinoma uvožene, gre pa tudi za notranje. Ne vidim pogojev, da bi se širjenje delta različice ustavilo, razen če bomo bolj upoštevali samozaščitne ukrepe oz. bomo bolje precepljeni«.
Maja lani je bila osnovna različica koronavirusa, ki je imela reprodukcijsko število tri, kar pomeni, da bi vsaka oseba – če ne bi sprejeli samozaščitnih ukrepov – okužila tri ljudi. Alfa različica ima reprodukcijsko število štiri–pet, delta pa kar 5–8, torej vsaj dvakrat večje, kot je imela prva, je pojasnil Cizelj.
Stanje v družbi je varno, ko je reprodukcijsko število pod ena, torej da vsak okuži manj kot eno osebo in se začne epidemija sama zaustavljati. V prvem valu smo po besedah Cizlja to dosegli z veliko samozaščite. »Za prvo različico je kolektivna imunost 60 odstotkov, za delto pa že 85 odstotkov, kar pomeni, da če bi imeli 85-odstotno precepljenost, bi se epidemija začela sama ustavljati brez katerih drugih ukrepov«.
V drugem valu bi brez ukrepov vsak okužil pet drugih oseb, zato smo morali samozaščitnim ukrepom dodati še prekuženost, zadoščala pa je tudi nekje 10-odstotna precepljenost, da se je zaustavilo širjenje alfa različice. Potem pa se je pojavila delta različica, ki bi bila po besedah Leona Cizlja bistveno bolj razširjena, če ne bi imeli precepljenosti, kakršno imamo trenutno.
»Če bomo dosegli 60-odstotno precepljenost, poleg 35-odstotne prekuženosti, lahko val zvozimo z malo samozaščitnimi ukrepi: maska, razdalja, PCT, večjih oziroma ostrejših ukrepov ne bi potrebovali.« Ker imamo trenutno torej v Sloveniji delta različico, ki je nekje dva in pol do trikrat bolj kužna, moramo tudi bolj zavirati, pri čemer je najučinkovitejše cepivo.
To so uporabniki zdravstvenih storitev, oskrbovanci socialno-varstvenih zavodov, osebe v zavodih za prestajanje kazni zapora, prevzgojnih domovih, centrih za tujce, varnih hišah, azilnih domovih, integracijskih hišah in kriznih centrih za otroke in osebe, ki se zaradi medicinskih razlogov ne smejo cepiti, kar se izkaže z zdravniškim potrdilom. Hitri antigenski testi naj bi stali največ dvanajst evrov. Cepljenje še vedno odklanja tretjina sodelujočih v raziskavi NIJZ.
V sredo so proti covidu-19 pri nas cepili 9155 ljudi, od tega jih je 4983 prejelo prvi odmerek, 4172 drugega. Doslej so s prvim odmerkom proti covidu-19 cepili 872.508 ljudi, kar predstavlja polovico starejših od osemnajst let. Med starejšimi od 50 let je s prvim odmerkom cepljenih 64 odstotkov ljudi. Z drugim odmerkom je precepljenih 771.034 ljudi oziroma 44 odstotkov polnoletnih. Polno precepljenih med starejšimi od 50 let je 58 odstotkov.
Novinarska konferenca o aktualnem stanju glede covida-19, na kateri sta sodelovali vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar in Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan:
»Cepivo nas na srečo ščiti tudi pred različico delta, ki je vse bolj razširjena in se širi hitreje. Pozivam vse, ki se še niste cepili, da se cepite in da bomo lahko živeli normalno tudi v prihodnjih tednih, mesecih,« je povedala Maja Bratuša. Opozorila je, da se PCT ne uporablja vsepovsod, zato je treba dosledno preverjati pogoje.
Vlada je sprejela odločitev o tem, da morajo organizatorji javnih prireditev, javnega shoda, kulturnih in športnih prireditev, preveriti, ali oseba izpolnjuje PCT. Če oseba tega ne izpolnjuje, je organizator ne sme spustiti na prireditev oziroma shod. Ta ukrep bo začel veljati s ponedeljkom. Osebe si bodo lahko na mobilne telefone naložile aplikacijo s QR-kodo, s katero bodo lahko organizatorjem dokazale, da izpolnjujejo pogoj PCT. Kazni za kršitev naj bi se gibale med 400 in tisoč evri.
Vlada je spremenila tudi vsebino odlokov, ki bodo veljali do 1. avgusta. Glede na današnjo odločitev vlade pa bo od 23. avgusta za zaposlene v tistih dejavnostih, kjer je za necepljene oz. neprebolevnike obvezno testiranje, veljavnost testov krajša kot doslej. Po besedah Bratuše bo veljavnost negativnega hitrega testa 48 ur od odvzema brisa in 72 ur od odvzema pri PCR testu, kot to velja na primer za prehajanje meje.
»Gre za povsem strokovno odločitev, saj je negativen izvid hitrega testa zanesljiv le 48 ur, PCR pa 72 ur, kasneje se zanesljivost zmanjša. Ko imamo cepljenje, ni razloga, da bi bila v delovnih organizacijah veljavnost hitrega ali PCR testa drugačna kot drugod, kjer velja pogoj PCT,« je pojasnila vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar.
Vlada je napovedala tudi skrajšanje veljavnosti negativnih testov na okužbo s koronavirusom. Pogoj vstopa v državo ostaja nespremenjen, nova izjema se nanaša na čezmejne delovne migrante; gre za začasno izjemo, ki bo veljala do 15. avgusta oziroma najdlje do 1. septembra 2021.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Kot so sporočili po seji vlade, bodo dolžni od 26. julija ponudniki blaga in storitev, upravljavci žičniških naprav in njim pripadajočih smučarskih prog dolžni potrošnike na vidnem mestu pisno opozoriti na obveznost izpolnjevanja PCT pogoja in tudi preverjati njegov obstoj. Enako velja tudi za organizatorje javnih kulturnih in športnih prireditev ter javnih prireditev ali shodov. Bolj konkretno odlok ureja tudi poimenovanje cepiva Moderna.
Poleg tega je vlada kot izjemo od medosebne razdalje en meter med udeleženci pri kolektivnem uresničevanju verske svobode določila tudi izjemo, ko gre za osebe, ki izpolnjujejo pogoj PCT. Doslej je izjema od predpisane medosebne razdalje veljala le za osebe iz skupnega gospodinjstva. Vlada je do 1. avgusta podaljšala tudi veljavnost ostalih ukrepov. STA
Poleg tega je vlada kot izjemo od medosebne razdalje en meter med udeleženci pri kolektivnem uresničevanju verske svobode določila tudi izjemo, ko gre za osebe, ki izpolnjujejo pogoj PCT. Doslej je izjema od predpisane medosebne razdalje veljala le za osebe iz skupnega gospodinjstva. Vlada je do 1. avgusta podaljšala tudi veljavnost ostalih ukrepov. STA
Mateja Logar: Virusu se moramo prilagoditi, ker se virus ne prilagaja nam
Sistem PCT velja že nekaj časa, njegov smisel je, da osebe, ki dokazujejo, da v trenutku, ko nekam pridejo, niso kužne oziroma da je verjetnost, da bodo okužbe prenesle naprej, majhna. Pogoj PCT je omogočil, da so se stvari začele prej odpirati, a žal mnogim organizatorjem to ni bilo všeč, je povedala vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar. »Virusu se moramo prilagoditi, ker se virus ne prilagaja nam. Različica delta že prevladuje v našem okolju in je v primerjavi z različico alfa za 50 ali 60 odstotkov bolj kužna. Ker če je različica bolj kužna, moramo še bolj poskrbeti, da ne bo prišlo do širjenja, če smo že prej imeli težave z upoštevanjem ukrepov, pa nam je potem uspelo zamejiti okužbe po alfi, si ne želimo, da se to ne bo zgodilo z delto,« je povedala.
Logarjeva je poudarila, da je stanje v primerjavi z lani bolje zaradi cepiva. Z njim so najprej zaščitili najranljivejše skupine. Podatki bi nam morali biti po njenem svetel zgled, saj se je z visoko precepljenostjo v DSO virus manj širil, če pa so oskrbovanci dobili virus, je bil potek bolezni blažji. »Če vemo, da so to ranljiva skupina, bi morali biti prepričati, da bo to varno tudi za preostale. To možnost moramo izkoristiti,« je povedala Logarjeva.
Zakaj torej PCT? Z njim zagotavljamo, da je nekdo, ki se udeleži prireditve, shoda, varen, da ne bo po nekem lepem dogodku zbolel. »To je prvi razlog, drugi je, da ta na način, ko ljudje ne zbolevajo, ohranjamo vzdržnost zdravstvenega sistema, ker imamo omejeno število postelj, predvsem intenzivnih, in tudi omejeno število osebja. Če želimo, da je zdravstveni sistem delujoč, potem so lahko odprte tudi preostale dejavnosti. Nočemo nikomur dajati dodatnega dela, gre za to, da zagotavljamo varnost, zdravje in možnost delovanja. Pozivam, da organizatorji vzamejo to kot dobronamerno in kot del nove realnost, brez tega si ne predstavljamo, da bi varno izvajali dejavnosti tudi jeseni, ko se bo virus tudi lažje prenašal, poleg tega bodo na pohodu še druge bolezni.«
Logarjeva je dodala, da moramo poletne mesece izkoristiti ne le za dopust, ampak tudi za cepljenje; vseh tistih, ki se še niso, saj je cepljenje najbolj učinkovita metoda za preprečevanje okužb. To je ponazorila s primeri iz preteklosti, ko so s cepljenjem izkoreninili črne koze, otroško paralizo, in dodala, da upa, da bomo z njim izkorenili tudi koronavirus.
Kot je še pojasnila, je tudi koncentracija protiteles po nekje osmih mesecih od cepljenja dokaj visoka, da pa nobena od večjih svetovnih zdravstvenih organizacij še ni pozvala k cepljenju s tretjim, ti. poživitvenim odmerkom, razen v izjemnih primerih.
FOTO: Leon Vidic/Delo
Leon Cizelj z IJS je pojasnil projekcije širjenja virusa in uvodma povedal, da smo na začetku četrtega vala. »Okužbe so večinoma uvožene, gre pa tudi za notranje. Ne vidim pogojev, da bi se širjenje delta različice ustavilo, razen če bomo bolj upoštevali samozaščitne ukrepe oz. bomo bolje precepljeni«.
Kakšna je razlika med prvim, drugim, tretjim in četrtim valom?
Maja lani je bila osnovna različica koronavirusa, ki je imela reprodukcijsko število tri, kar pomeni, da bi vsaka oseba – če ne bi sprejeli samozaščitnih ukrepov – okužila tri ljudi. Alfa različica ima reprodukcijsko število štiri–pet, delta pa kar 5–8, torej vsaj dvakrat večje, kot je imela prva, je pojasnil Cizelj.
V Sloveniji je trenutno nekje 1/3 prebolelih, 2/5 je cepljenih, okoli 3/5 je imunih, torej nekje 60 odstotkov ljudi je imunih, še vedno pa je 850 tisoč potencialnih bolnikov. To so tisti, ki se bodo hitro okužili, če bodo prišli v stik z virusom. Pri tem bi lahko hitro prišli do visokih številk okuženih, kot smo jih imeli v tretjem valu in po tisoč ljudi v bolnišnicah, je opozoril Cizelj.
Stanje v družbi je varno, ko je reprodukcijsko število pod ena, torej da vsak okuži manj kot eno osebo in se začne epidemija sama zaustavljati. V prvem valu smo po besedah Cizlja to dosegli z veliko samozaščite. »Za prvo različico je kolektivna imunost 60 odstotkov, za delto pa že 85 odstotkov, kar pomeni, da če bi imeli 85-odstotno precepljenost, bi se epidemija začela sama ustavljati brez katerih drugih ukrepov«.
V drugem valu bi brez ukrepov vsak okužil pet drugih oseb, zato smo morali samozaščitnim ukrepom dodati še prekuženost, zadoščala pa je tudi nekje 10-odstotna precepljenost, da se je zaustavilo širjenje alfa različice. Potem pa se je pojavila delta različica, ki bi bila po besedah Leona Cizlja bistveno bolj razširjena, če ne bi imeli precepljenosti, kakršno imamo trenutno.
Pričakovanja za jesen
»Če bomo dosegli 60-odstotno precepljenost, poleg 35-odstotne prekuženosti, lahko val zvozimo z malo samozaščitnimi ukrepi: maska, razdalja, PCT, večjih oziroma ostrejših ukrepov ne bi potrebovali.« Ker imamo trenutno torej v Sloveniji delta različico, ki je nekje dva in pol do trikrat bolj kužna, moramo tudi bolj zavirati, pri čemer je najučinkovitejše cepivo.
