»Bog te obvaruj zlih sosedov in začetnika na violini,« pravi italijanski rek. Kakšne sosede ima Slovenija? Z vsemi imamo številna nerešena vprašanja, a z vsemi – Italijo, Hrvaško, Avstrijo in Madžarsko – znamo dobro in učinkovito sodelovati.
Hrvaška in Slovenija se zdita ujeti v vlogi večnega tekmovanja, si pa poleg Jadranskega morja in meje delita veliko skupnega.
Tudi težave, ugotavlja Novica Mihajlović. Politiki teh dveh držav se še vedno ne morejo dogovoriti skoraj o ničemer.
Država nasprotij in tisočerih nians, druga najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, v kateri kdaj zgodovino radi pišejo po svoje. Italija. Minuli dnevi so minevali v ostrih tonih.
Kakšnih, piše Vojko Urbančič.
Slovenija tako po velikosti ozemlja kot po številu prebivalstva štirikrat manjša od severne sosede, je po uvozu avstrijskega blaga in storitev s 1700 evri na prebivalca prvakinja in je 11. najpomembnejši zunanjetrgovinski trg Avstrije. Ta v južno sosedo izvozi več kot v Indijo ali na Japonsko,
razloži Boris Čibej.
Vzhodna soseda pa se iz Ljubljane zdi precej bolj oddaljena kot preostale tri slovenske sosede, a je politični in kapitalski vpliv Madžarske na našo državo danes tako velik kot že dolgo ne. Čeprav bi se čezmejnih naložb v turizem, nogomet in medije morali veseliti, skeptiki svarijo, da vzroki zanje niso zgolj ekonomski,
pojasnjuje Novica Mihajlović.
Komentarji