Slovenija kot socialno-ekonomski svetilnik sveta

Razslojevanje družb postaja čedalje hujši problem v razvitem zahodnem svetu. Čeprav dohodkovna neenakost po Ginijevem količniku, ki je najosnovnejše merilo neenakosti, znotraj razvitih ekonomij narašča že vse od osemdesetih let minulega stoletja, je problem razslojevanja v ospredje političnih razprav stopil šele v zadnjem desetletju. Natančneje, po ekonomski krizi leta 2008. Po svetu so se začeli krepiti protekcionizmi in nacionalizmi, ekonomisti različnih mednarodnih organizacij pa so začeli izračunavati, da previsoka dohodkovna neenakost v družbi zavira gospodarsko rast. Vse slabši finančni položaj tistih na spodnjem robu dohodkovne lestvice in posledično vse večjo potrebo po zadolževanju so nekateri raziskovalci navajali kot enega od razlogov za izbruh krize v letu 2008. Na večanje ...