Slovenija se bliža težkim odločitvam: kdo bo zdravljen in kdo ne
Stališče komisije za medicinsko etiko bi zagotovo pomagalo politikom in zdravnikom, meni prof. dr. Dušan Keber.
Odpri galerijo
Dušan Keber: »Zdravniki se bodo morali odločati, kdo bo imel pri zdravljenju prednost.« FOTO: Blaž Samec/Delo
V Sloveniji bomo kmalu pred izredno težkimi odločitvami. Bližamo se trenutku, ko se bodo zdravniki morali odločiti, kateremu bolniku bodo omogočili intenzivno zdravljenje in kateremu ne, je na posvetu ob svetovnem dnevu bioetike z naslovom Covid-19: Etični izzivi opozoril prof. dr. Dušan Keber, ki je hkrati poudaril, da država ni izurila prostovoljcev za pomoč bolnikom.
V Italiji se je spomladi ob izbruhu epidemije porodila ideja, da bo treba zdravljenje covida-19 v bolnišnici omejiti na podlagi starosti, o čemer bi odločale etične komisije v bolnišnicah. To misel so kmalu opustili, a porajala so se druga upravičena vprašanja: ali naj zdravijo še naprej bolnike in bolezni z ozirom na družbeno koristnost zdravljenj in se sploh ne ukvarjajo s covidom? Zaradi grožnje, ki jo je predstavljal covid-19, so se odločili, da je covid prvi, je pojasnil prof. dr. Dušan Keber.
A tudi znotraj covida obstaja dilema: kako izbrati paciente, ki jih bomo zdravili ob omejenih virih – posteljah in negovalnem osebju. Spomladi te dileme ni bilo, saj okuženih ni bilo toliko, zdaj pa se bližamo trenutku, ko se bodo zdravniki v Sloveniji o tem morali odločati. Kmalu bo v naši državi tisoč okuženih na dan, vse več jih bo v bolnišnicah, potrebovali bodo intenzivne postelje, je našteval prof. Keber.
Kot v vojni bodo zdravniki tudi ob razmahu epidemije pred težkimi odločitvami.
»Zdravniki se bodo morali odločati, kdo bo imel pri zdravljenju prednost,« je dejal prof. Keber.
»Kako bodo izbirali? Ali glede na to, kdo ima največ možnosti za preživetje? Glede na to, kdo bo po ozdravljenju najdlje živel? Bodo imeli prednost torej mladi? Ali morda ljudje, ki so za družbo bolj koristni, kot so denimo zdravniki in medicinske sestre, ki bi lahko po ozdravitvi še naprej pomagali drugim bolnikom? Ali naj bo zdravljen preprosto tisti, ki prvi pride?«
Vse to so dileme, s katerimi se po njegovih besedah tri četrtine zdravnikov pri nas običajno ne srečuje, a zdaj se bodo morali soočiti z njimi. V ZDA se nagibajo k temu, da bi dali prednost dolgotrajnosti preživetja, a priporočil država še ni izdala. A tudi če bi priporočila zdravniki dobili, nobeno še tako decidirano priporočilo zdravnika povsem ne razbremeni zdravnika, je menil.
Možnost je združitev več kriterijev v točkovanje, ki pa se je v primeru orkana Katrina – ta je naredil največ denarne škode med naravnimi nesrečami v ZDA – izkazal za ne povsem ustreznega za odločanje o tem, koga rešiti izpod ruševin. Zato nekateri menijo, da je treba kriterije pripraviti vnaprej. Prof. Keber je v tem smislu podprl spomladansko ravnanje v domovih upokojencev, ko so vnaprej pripravili kriterije za stanovalce, a se to nikakor ne bi smelo zgoditi brez pacientov ali njihovih svojcev, je poudaril.
Zdravniki in vsi ob posteljah bolnikov se bodo srečali s pošastno dilemo: čigavo življenje je več vredno za skupnost.
»Tudi če odmislimo zdravnike in medicinske sestre. Kaj pa dostavljavci hrane, prevozniki, poštarji? Ali je bolj pomemben direktor banke ali mati samohranilka z dvema otrokoma. Literatura daje prednost materi. A v praksi dvomimo, da bi lahko bilo tako,« je dejal govorec, ki pogreša mnenje komisije za medicinsko etiko (KME) glede teh vprašanj ob novem valu epidemije, »ki nas lahko vse preplavi«.
»Stališče komisije za medicinsko etiko bi zagotovo pomagalo politikom in zdravnikom,« je poudaril.
Prof. Keber je opozoril tudi na to, da so viri – bolniške postelje in negovalno osebje – omejeni. Kaj bo, če bo zbolelo toliko zdravnikov in toliko medicinskih sester in bolničarjev, da nega bolnikov ne bo več mogoča?
Kdo bo pomagal pacientom, ki jim intenzivno zdravljenje ne bo pomagalo in bodo potrebovali terminalno nego?
Zato je že spomladi predlagal, da bi za negovanje bolnikov v bolnišnicah usposobili vojake, a se to ni zgodilo.
Slovenija ima tudi druge možnosti, denimo sto ekip prve pomoči v okviru Rdečega križa Slovenije, to je po Kebrovih besedah 600 ljudi, tu so tudi medicinske sestre v zadnjem letniku fakultete. Oboje bi bilo treba za nego covid bolnikov še dodatno usposobiti, a se s tem nihče ne ukvarja. Zaradi zaprtja restavracij, hotelov bo veliko ljudi brez dela, tudi te bi lahko usposobili za pomoč bolnikom, je našteval Keber. »Tudi to je družbena etika,« je dejal.
Dileme v Italiji
V Italiji se je spomladi ob izbruhu epidemije porodila ideja, da bo treba zdravljenje covida-19 v bolnišnici omejiti na podlagi starosti, o čemer bi odločale etične komisije v bolnišnicah. To misel so kmalu opustili, a porajala so se druga upravičena vprašanja: ali naj zdravijo še naprej bolnike in bolezni z ozirom na družbeno koristnost zdravljenj in se sploh ne ukvarjajo s covidom? Zaradi grožnje, ki jo je predstavljal covid-19, so se odločili, da je covid prvi, je pojasnil prof. dr. Dušan Keber.
A tudi znotraj covida obstaja dilema: kako izbrati paciente, ki jih bomo zdravili ob omejenih virih – posteljah in negovalnem osebju. Spomladi te dileme ni bilo, saj okuženih ni bilo toliko, zdaj pa se bližamo trenutku, ko se bodo zdravniki v Sloveniji o tem morali odločati. Kmalu bo v naši državi tisoč okuženih na dan, vse več jih bo v bolnišnicah, potrebovali bodo intenzivne postelje, je našteval prof. Keber.
Grozljivo težke odločitve
Kot v vojni bodo zdravniki tudi ob razmahu epidemije pred težkimi odločitvami.
»Zdravniki se bodo morali odločati, kdo bo imel pri zdravljenju prednost,« je dejal prof. Keber.
»Kako bodo izbirali? Ali glede na to, kdo ima največ možnosti za preživetje? Glede na to, kdo bo po ozdravljenju najdlje živel? Bodo imeli prednost torej mladi? Ali morda ljudje, ki so za družbo bolj koristni, kot so denimo zdravniki in medicinske sestre, ki bi lahko po ozdravitvi še naprej pomagali drugim bolnikom? Ali naj bo zdravljen preprosto tisti, ki prvi pride?«
Vse to so dileme, s katerimi se po njegovih besedah tri četrtine zdravnikov pri nas običajno ne srečuje, a zdaj se bodo morali soočiti z njimi. V ZDA se nagibajo k temu, da bi dali prednost dolgotrajnosti preživetja, a priporočil država še ni izdala. A tudi če bi priporočila zdravniki dobili, nobeno še tako decidirano priporočilo zdravnika povsem ne razbremeni zdravnika, je menil.
Točkovanje ne prinaša pravih rezultatov
Možnost je združitev več kriterijev v točkovanje, ki pa se je v primeru orkana Katrina – ta je naredil največ denarne škode med naravnimi nesrečami v ZDA – izkazal za ne povsem ustreznega za odločanje o tem, koga rešiti izpod ruševin. Zato nekateri menijo, da je treba kriterije pripraviti vnaprej. Prof. Keber je v tem smislu podprl spomladansko ravnanje v domovih upokojencev, ko so vnaprej pripravili kriterije za stanovalce, a se to nikakor ne bi smelo zgoditi brez pacientov ali njihovih svojcev, je poudaril.
Čigavo življenje je več vredno
Zdravniki in vsi ob posteljah bolnikov se bodo srečali s pošastno dilemo: čigavo življenje je več vredno za skupnost.
»Tudi če odmislimo zdravnike in medicinske sestre. Kaj pa dostavljavci hrane, prevozniki, poštarji? Ali je bolj pomemben direktor banke ali mati samohranilka z dvema otrokoma. Literatura daje prednost materi. A v praksi dvomimo, da bi lahko bilo tako,« je dejal govorec, ki pogreša mnenje komisije za medicinsko etiko (KME) glede teh vprašanj ob novem valu epidemije, »ki nas lahko vse preplavi«.
»Stališče komisije za medicinsko etiko bi zagotovo pomagalo politikom in zdravnikom,« je poudaril.
Vojaki, ekipe RKS in študenti za nego bolnih
Prof. Keber je opozoril tudi na to, da so viri – bolniške postelje in negovalno osebje – omejeni. Kaj bo, če bo zbolelo toliko zdravnikov in toliko medicinskih sester in bolničarjev, da nega bolnikov ne bo več mogoča?
Kdo bo pomagal pacientom, ki jim intenzivno zdravljenje ne bo pomagalo in bodo potrebovali terminalno nego?
Zato je že spomladi predlagal, da bi za negovanje bolnikov v bolnišnicah usposobili vojake, a se to ni zgodilo.
Slovenija ima tudi druge možnosti, denimo sto ekip prve pomoči v okviru Rdečega križa Slovenije, to je po Kebrovih besedah 600 ljudi, tu so tudi medicinske sestre v zadnjem letniku fakultete. Oboje bi bilo treba za nego covid bolnikov še dodatno usposobiti, a se s tem nihče ne ukvarja. Zaradi zaprtja restavracij, hotelov bo veliko ljudi brez dela, tudi te bi lahko usposobili za pomoč bolnikom, je našteval Keber. »Tudi to je družbena etika,« je dejal.
