Slovenska tožba pred ESČP glede terjatev LB ni dopustna

Slovenija obžaluje, da ESČP ni pritrdil njenim argumentom; odločitev sodišča v Strasbourgu je sicer dokončna in zoper njo ni možna pritožba.
Fotografija: FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je objavil razsodbo o pristojnosti in dopustnosti meddržavne tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij. Odločil je, da sodba ni dopustna.

Senat je, kot piše STA, presodil, da konvencija vladam ne dovoljuje uporabe mehanizma meddržavne tožbe. Odločitev je dokončna.



Veliki senat je odločitev sprejel z večino, so s sodišča sporočili na Twitterju. Odločitev je utemeljil s tem, da 34. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin določa, da lahko pravna oseba vloži tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), če je nevladna organizacija v okviru pomena tega člena. Pomen tega je zagotoviti, da država v istem primeru ne more nastopati hkrati kot tožeča in tožena stranka.


 

Ljubljanska banka ni nevladna organizacija


33. člen, ki govori o meddržavni tožbi, pa ne omogoča, da bi država kot tožnica branila pravice pravne osebe, ki ni nevladna organizacija in ki torej po 34. členu ne bi bila upravičena do vložitve individualne tožbe, je zapisal veliki senat v sodbi.

Ker Ljubljanska banka ni nevladna organizacija, kot to določa 34. člen, ni mogla vložiti individualne tožbe. Vlada tako po 33. členu nima pravice, da bi od sodišča zahtevala presojo meddržavne tožbe o domnevnih kršitvah konvencije tej pravni osebi. Sodišče zato ni pristojno za primer.

FOTO: Leon Vidic/Delo
FOTO: Leon Vidic/Delo


Slovenija je meddržavno tožbo proti Hrvaški vložila 15. septembra 2016, ker da hrvaška sodišča sistematično onemogočajo Ljubljanski banki, da bi prišla do terjatev, ki jih ima do hrvaških podjetij, s tem pa so banko prikrajšala za njeno premoženje. Tožba temelji na 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči.

Terjatve izhajajo iz obdobja nekdanje skupne države, ko je bila LB ena največjih bank v Jugoslaviji in velik posojilodajalec hrvaškim podjetjem. Zahtevek Slovenije za pravično odškodnino je 429,5 milijona evrov, kolikor po oceni revizorjev znaša višina terjatev na dan vložitve tožbe.
 

Zagreb: ESČP sprejel vse hrvaške argumente


Po današnji razsodbi so v Zagrebu poudarili, da je sodišče sprejelo vse hrvaške argumente. V uradu zastopnika hrvaške vlade pred ESČP so tudi izpostavili, da je odločitev sodišča dokončna in da Slovenija ne more več sprožiti novih postopkov na ESČP na podlagi enakih dejstev. Dodali so, da je sodišče razsodilo, da je tožba zaradi terjatev LB do hrvaških podjetij nedopustna, ker Slovenija ne more tožiti v imenu Ljubljanske banke zaradi kršenja človekovih pravic. Terjatve izvirajo iz obdobja nekdanje skupne države, ko je bila LB ena največjih bank v Jugoslaviji in velik posojilodajalec hrvaškim podjetjem.

Hrvaški premier Andrej Plenković je na današnji tiskovni konferenci v Zagrebu ocenil, da je odločitev ESČP »zelo dobra in pozitivna« za Hrvaško. »Na nek način potrjuje tudi konsistentnost Hrvaške pri vprašanju Ljubljanske banke,« je izpostavil Plenković, ki je danes stopil pred novinarje po več kot dveh tednih karantene zaradi okužbe z novim koronavirusom.

Novinarje je med drugim tudi zanimalo, kako vidi nadaljevanje odnosov s Slovenijo. Poudaril je, da pričakuje nadaljevanje reševanja vseh odprtih vprašanj. »Morda je šlo nekoliko pod radarjem, kako smo s premierjem Janšo in z našimi sodelavci razvijali zelo visoko stopnjo dobrih odnosov, zaupanja in mirnega reševanja vseh vprašanj,« je dejal hrvaški premier.
Razen nekaj vprašanj, ki so ostala po razpadu nekdanje Jugoslavije, kot so vprašanje meje, LB in jedrske elektrarne Krško, ni drugih odprtih vprašanj. Meni, da je logično, da imata sosednji državi izjemno dobre odnose. V tem kontekstu je tudi omenil, da je premier Janša zastopal Hrvaško na vrhu EU prejšnji teden. »Mislim, da je to dobro in da so signali zelo jasni, trdni in prijateljski,« je odgovoril.

Preberite še:

Več iz te teme:

Komentarji: