Slovenska vojska z novo vabo snubi prostovoljce
Za tri mesece prostovoljnega služenja 3100 evrov in pokriti stroški vozniškega izpita.
Odpri galerijo
Služba v vojski bo mladim bolj privlačna, če bodo vojaško življenje pobliže spoznali na trimesečnem prostovoljnem usposabljanju, tako verjamejo v ministsrtvu za obrambo in vrhu Slovenske vojske. FOTO: Blaž Samec/Delo
Vlada danes obravnava predlog novele zakona o vojaški dolžnosti in novele zakona o službi v Slovenski vojski. Če bo predlog sprejet, bo Slovenska vojska po novem za tri mesece prostovoljnega služenja mladim plačala 3100 evrov in pokrila stroške vozniškega izpita.
Na ministrstvu za obrambo upajo, da bodo s približno tisoč evrov višjim zneskom plačila za služenje in vozniškim izpitom, kar bodo uredili naknadno z uredbo, pritegnili bistveno več ljudi k prostovoljnemu služenju, iz tega bazena ljudi pa bodo poskušali s kratkim dodatnim usposabljanjem pridobiti tudi kadre v stalno sestavo. Obrambno ministrstvo predlaga obravnavo predloga novele po skrajšanem postopku. Ključni cilj je omogočiti dolgoročno stabilno popolnjevanje vseh struktur vojske in doseganje njenega načrtovanega obsega.
Med drugim predlagajo dvig starostne meje za sodelovanje v rezervni sestavi vojske v okviru vojaške dolžnosti, dodatno urejajo prostovoljno služenje vojaškega roka ter predlagajo možnost ponovne uvedbe izvajanja posameznih ali vseh sestavin vojaške dolžnosti tudi v primeru izrednega poslabšanja varnostnih razmer, o čemer na predlog vlade odloči državni zbor. Januarja se je minister Matej Tonin pohvalil, da je Slovenski vojski lani uspelo prvič po desetih letih negativne kadrovske trende obrniti, v vojski so ostali štirje ljudje več kot jih je bilo na začetku leta. Letos bo minister srečen, če bo po 350 napovedanih upokojitvah te odhode uspel nadomestiti.
Da bi izboljšali kronično slabo kadrovsko sliko, so na ministrstvu zasnovali drugačen sistem zaposlovanja in poenostavili kadrovske postopke, da bi jih z dosedanjega povprečja 96 dni skrajšali najprej na manj kot en mesec, na koncu pa na največ sedem dni. Spomnimo, da se vojska že leta spopada z zmanjšanjem števila pripadnikov stalne sestave. Minister Tonin je že na začetku svojega mandata napovedal ukrepe za izboljšanje kadrovske zasedbe vojaških vrst, jasno pa je pokazal, da ni navdušen nad zamislijo vladajoče SDS o ponovni uvedbi obveznega služenja vojske.
Z novelo zakona o vojaški dolžnosti bodo s programom temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja poskušali vzpostaviti pogoje, da se mladi po končanem programu usposabljanja lahko vključijo v pogodbeno rezervno sestavo oziroma nadaljujejo usposabljanje za vključitev v stalno sestavo vojske.
To računajo, da bo dolgoročno vzpostavilo kadrovsko bazo za popolnjevanje vseh struktur vojske. Z dvigom starostne meje za sodelovanje v rezervni sestavi, za moške s 50 na 55 let, za častnike s 60 na 63 let ter za ženske s 40 na 55 let, širijo bazo državljanov z osnovnim vojaškim znanjem, ki se lahko vključijo v različne strukture vojske.
Uvaja se tudi možnost ponovne uvedbe posamezne ali vseh sestavin vojaške dolžnosti pod določenimi pogoji tudi v miru. V tem smislu je uporabljen pojem iz veljavne resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, ki govori o izrednem poslabšanju varnostnega okolja. Dodatno omejitev pomeni namen te odločitve, to je popolnitev strukture vojske do obsega, ki ga določa dolgoročni program, ki ga potrjuje državni zbor in podrejeni dokumenti.
Na ministrstvu za obrambo upajo, da bodo s približno tisoč evrov višjim zneskom plačila za služenje in vozniškim izpitom, kar bodo uredili naknadno z uredbo, pritegnili bistveno več ljudi k prostovoljnemu služenju, iz tega bazena ljudi pa bodo poskušali s kratkim dodatnim usposabljanjem pridobiti tudi kadre v stalno sestavo. Obrambno ministrstvo predlaga obravnavo predloga novele po skrajšanem postopku. Ključni cilj je omogočiti dolgoročno stabilno popolnjevanje vseh struktur vojske in doseganje njenega načrtovanega obsega.
Med drugim predlagajo dvig starostne meje za sodelovanje v rezervni sestavi vojske v okviru vojaške dolžnosti, dodatno urejajo prostovoljno služenje vojaškega roka ter predlagajo možnost ponovne uvedbe izvajanja posameznih ali vseh sestavin vojaške dolžnosti tudi v primeru izrednega poslabšanja varnostnih razmer, o čemer na predlog vlade odloči državni zbor. Januarja se je minister Matej Tonin pohvalil, da je Slovenski vojski lani uspelo prvič po desetih letih negativne kadrovske trende obrniti, v vojski so ostali štirje ljudje več kot jih je bilo na začetku leta. Letos bo minister srečen, če bo po 350 napovedanih upokojitvah te odhode uspel nadomestiti.
Bodo premagali kadrovsko sušo?
Da bi izboljšali kronično slabo kadrovsko sliko, so na ministrstvu zasnovali drugačen sistem zaposlovanja in poenostavili kadrovske postopke, da bi jih z dosedanjega povprečja 96 dni skrajšali najprej na manj kot en mesec, na koncu pa na največ sedem dni. Spomnimo, da se vojska že leta spopada z zmanjšanjem števila pripadnikov stalne sestave. Minister Tonin je že na začetku svojega mandata napovedal ukrepe za izboljšanje kadrovske zasedbe vojaških vrst, jasno pa je pokazal, da ni navdušen nad zamislijo vladajoče SDS o ponovni uvedbi obveznega služenja vojske.
Z novelo zakona o vojaški dolžnosti bodo s programom temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja poskušali vzpostaviti pogoje, da se mladi po končanem programu usposabljanja lahko vključijo v pogodbeno rezervno sestavo oziroma nadaljujejo usposabljanje za vključitev v stalno sestavo vojske.
Možnost ponovne uvedbe obveznega služenja ni odpisana
To računajo, da bo dolgoročno vzpostavilo kadrovsko bazo za popolnjevanje vseh struktur vojske. Z dvigom starostne meje za sodelovanje v rezervni sestavi, za moške s 50 na 55 let, za častnike s 60 na 63 let ter za ženske s 40 na 55 let, širijo bazo državljanov z osnovnim vojaškim znanjem, ki se lahko vključijo v različne strukture vojske.
Uvaja se tudi možnost ponovne uvedbe posamezne ali vseh sestavin vojaške dolžnosti pod določenimi pogoji tudi v miru. V tem smislu je uporabljen pojem iz veljavne resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, ki govori o izrednem poslabšanju varnostnega okolja. Dodatno omejitev pomeni namen te odločitve, to je popolnitev strukture vojske do obsega, ki ga določa dolgoročni program, ki ga potrjuje državni zbor in podrejeni dokumenti.
