Smeti na obisku
Z nevidnim življenjem odpadkov se lahko spoznavajo in prispevajo ideje za zmanjšanje količin tudi Celjani
Odpri galerijo
Projekt Nevidno življenje odpadkov pred Muzejem novejše zgodovine Celje. FOTO: Brane Piano
Celje – Od lanskega novembra antropolog kulture dr. Dan Podjed že vodi projekt Nevidno življenje odpadkov - razvoj etnografsko utemeljene rešitve za upravljanje z odpadki v gospodinjstvih in pred prazniki so raznobarvne smetnjake za ločeno zbiranje odpadkov postavili tudi v Celju pred Muzejem novejše zgodovine. Zaenkrat je cilj projekta, zmanjšanje količin odpadkov iz gospodinjstev s pomočjo inovativne tehnološke rešitve za spremljanje, kje in kako v gospodinjstvih nastajajo odpadki, še oddaljen. Organizatorji pravijo, da si predstavljajo rešitev, ki bo ljudem blizu.
Čeprav so sprva napovedali izvedbo primerjalne raziskave ravnanja z odpadki v Ljubljana, avstrijskem Gradcu, Trstu, Zagrebu, Oslu in Dubaju, so postanek zdaj naredili tudi v Celju.
Z raziskavo želijo dobiti tudi vpogled v življenje in delo manj vidnih udeležencev ravnanja z odpadki, torej smetarjev, delavcev na smetiščih in ljudi, ki delajo v obratih za recikliranje, opisati z odpadki povezane lokalne navade, ter javnosti smeti predstavila kot pomemben dejavnik v globalnem omrežju proizvodnje in potrošnje.
Podjed je sicer znanstveni sodelavec na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, docent za kulturno in socialno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in razvojni sodelavec v tehnološkem podjetju CVS Mobile.
Po podatkih organizatorja prebivalec Slovenije letno zavrže več kot 70 kilogramov hrane in projekt Nevidno življenje odpadkov bo skušal odgovoriti tudi, zakaj je tako in kako bi lahko količino zmanjšali.
Zato so pri smetnjakih pred celjskim muzejem mimoidočim na voljo anketni vprašalniki. Ekološki otok je torej pripravljen na smeti, na ideje potrošnikov, obenem pa je predstavitev pomena vsakdanjega ravnanja s smetmi ter posledično pomena tega vedenja na družbo in okolje. Polge tega pa gre pri ekološkem otoku tudi za nekakšno eksperimentalno razstavo – performans. Mimoidoči, ki v smetnjake kaj odvržejo, jo s tem tudi ustvarjajo.
Čeprav so sprva napovedali izvedbo primerjalne raziskave ravnanja z odpadki v Ljubljana, avstrijskem Gradcu, Trstu, Zagrebu, Oslu in Dubaju, so postanek zdaj naredili tudi v Celju.
Z raziskavo želijo dobiti tudi vpogled v življenje in delo manj vidnih udeležencev ravnanja z odpadki, torej smetarjev, delavcev na smetiščih in ljudi, ki delajo v obratih za recikliranje, opisati z odpadki povezane lokalne navade, ter javnosti smeti predstavila kot pomemben dejavnik v globalnem omrežju proizvodnje in potrošnje.
Podjed je sicer znanstveni sodelavec na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, docent za kulturno in socialno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in razvojni sodelavec v tehnološkem podjetju CVS Mobile.
Po podatkih organizatorja prebivalec Slovenije letno zavrže več kot 70 kilogramov hrane in projekt Nevidno življenje odpadkov bo skušal odgovoriti tudi, zakaj je tako in kako bi lahko količino zmanjšali.
Zato so pri smetnjakih pred celjskim muzejem mimoidočim na voljo anketni vprašalniki. Ekološki otok je torej pripravljen na smeti, na ideje potrošnikov, obenem pa je predstavitev pomena vsakdanjega ravnanja s smetmi ter posledično pomena tega vedenja na družbo in okolje. Polge tega pa gre pri ekološkem otoku tudi za nekakšno eksperimentalno razstavo – performans. Mimoidoči, ki v smetnjake kaj odvržejo, jo s tem tudi ustvarjajo.
