»Je virus fikcija? Ni, imamo skoraj milijon mrtvih«

Novinarska konferenca Slovenske medicinske akademije je bila usmerjena v vprašanje, kje smo v Sloveniji z epidemijo v tem trenutku.
Fotografija: Dr. Božidar Voljč, dr. Bojana Beović, dr. Pavel Poredoš, dr. ​Miroslav Petrovec in dr. Franc Strle. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


 
Odpri galerijo
Dr. Božidar Voljč, dr. Bojana Beović, dr. Pavel Poredoš, dr. ​Miroslav Petrovec in dr. Franc Strle. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo  

Zdravniška stroka brez politike. Tako je bilo izhodišče novinarske konference Slovenske medicinske akademije z naslovom Smiselnost in učinkovitost ukrepov za preprečevanje covida s predstavniki zdravstvene stroke.



Sodelovali so predsednik Slovenske medicinske akademije dr. Pavel Poredoš, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in prodekan Medicinske fakultete dr. Miroslav Petrovec, profesor za infektologijo na Medicinski fakulteti dr. Franc Strle, vodja strokovne skupine za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje dr. Bojana Beović, predsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko dr. Božidar Voljč in predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Radko Komadina.




 

Dvomi o usodnosti


Današnje število potrjenih okužb je bilo znova visoko, na drugi strani je podatek, da nihče ne potrebuje intenzivne nege in da kapacitete zdravstvenega sistema niso preobremenjene. Epidemiološka situacija je v Sloveniji sorazmerno dobra, se strinja zdravstvena stroka, ki se je znova oglasila na temo covida-19, smiselnosti ukrepov in »nejevernih tomažev«, ki vztrajno ne verjamejo v usodnost virusa.

O »tomažih« je predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš v uvodu v predstavitev v veliki sejni sobi Slovenskega zdravniškega društva s serijo portretov zaslužnih mož (in komaj kake ženske) povedal, da se v zadnjem času v medijih pojavljajo zapisi, ki dvomijo o resnosti pandemije covida-19, četudi je vrgla svet s tečajev. »Pojavljajo se dvomi o tem, da je to resna bolezen, morda je le gripa ali gripica,« je povedal.

Ob njem so pred sedmo silo sedli za skupno mizo še predstojnik Inštituta za mikrobiologijo Miroslav Petrovec, profesor za infektologijo na medicinski fakulteti Franc Strle, vodja strokovne skupine za covid-19 pri zdravstvenem ministrstvu Bojana Beović, predsednik komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč in predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 

Je virus fikcija in Zemlja ploščata?


Izhodiščno vprašanje je bilo, kje smo trenutno z epidemijo. Dr. Miroslav Petrovec je o tem, kar se utegne zgoditi pozimi, povedal, da ima podobne skrbi kot kolegi kliniki in virologi po svetu. »Je virus fikcija? Ni, na današnji dan imamo skoraj milijon mrtvih, le da vseh še nismo prišteli,« je povedal. »Takšne sezone, kot jo imamo letos, še ni bilo. Vsi virusi, vključno s tistimi, ki smo jih poznali prej, konec marca pa tudi gripa, so skoraj čudežno in iznenada izginili. Najbrž ne zaradi višje sile, ampak zaradi ukrepov, ki so bili uvedeni. Pozimi bo gotovo velika uganka, kaj se bo dogajalo z najmlajšo populacijo. Verjetno se bomo sproti učili, kateri ukrepi bodo najpomembnejši. Naredili bomo vse, da bi zagotovili diagnostiko vsem, ki jo potrebujejo, in skušali življenje čim bolj ohraniti v normalnih razmerah.«

Dr. Franc Strle se je zaustavil ob aktualnih podatkih o 32,7 milijona okužb in 815.000 smrtih, od teh 133 v Sloveniji. »Če kdo umre, je to dokončna stvar, prizadene svojce, okolico. Morala pa bi prizadeti celotno družbo, da bi se zamislila, ali je mogoče kaj storiti.« Dodal je, da je za zdaj premalo podatkov o dolgoročnih posledicah prebolevanja covida-19. Med njimi so kardiovaskularni zapleti, predvsem okvara srčne mišice, pogostejši infarkti, predvsem pa tromboze v pljučih in možganih.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 

»Vlada nam lahko sledi, lahko pa ne«


Dr. Bojana Beović je trenutno situacijo v Sloveniji označila za sorazmerno dobro, kar zadeva število hudo obolelih. Trenutno ni nikogar na intenzivni negi, se pa polnijo običajni oddelki. Strokovna svetovalna skupina, ki ji predseduje, po njenem mnenju vladi svetuje sorazmerno stroge ukrepe. »Predlog, da bi omejili prehod prek hrvaške meje, je stroka predlagala, preden se je to zgodilo. Vlada nam lahko sledi, lahko pa ne. Nikoli pa ni hotela uvesti strožjih ukrepov od predlaganih.«

»Covid-19 je v nekaj tednih zamajal svet, države in družbe, sesuli so se sistemi, zato je govorjenje, da ga ni, enako govoru o tem, da je Zemlja ploščata,« je povedal dr. Božidar Voljč. »Učinki virusa so ogromni. V zdravstvu smo si domišljali, da nalezljive bolezni nadziramo z visoko precepljenostjo, a so potem prišli hiv, sars, influenca različnih narav, ebola ...« je povedal. »Zaupanje javnosti je zelo pomembno. Kar se sprejme, mora veljati za vse enako. Covid-19 je nekaj, iz česar lahko slovenska družba potegne korist glede zdravstvene pismenosti.«

Dr. Radko Komadina je govoril na temo Vloga zdravnika pri preprečevanju in zdravljenju bolnikov s covidom – Ali smo med prvim valom epidemije dovolj kakovostno opravili svoje poslanstvo? Na vprašanje v naslovu si je odgovoril pritrdilno, zdravstvena stroka in ostali v zdravstvenih timih je po njegovem mnenju nalogo opravila z odliko. Države so se
tem bolje prebile skozi prvi val pandemije, koliko so imele dobro delujoč javni zdravstveni sistem.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 

Po predstavitvi brez politikov še k Pahorju


Predstavitev je minila brez prisotnosti politike, a sta bila Bojana Beović in Franc Strle takoj nato še gosta pogovora pri predsedniku države Borutu Pahorju. Tokrat v družbi dr. Tatjane Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, dr. Tatjane Lejko Zupanc, predstojnice infekcijske klinike, in direktorja Klinike Golnik dr. Aleša Rozmana.

Pahor je aktualno situacijo označil za »čas, ko moramo v politiki najti soglasje o nekaterih strateških strukturnih spremembah v javnem zdravstvenem sistemu, da bo lahko to in druge izzive v prihodnosti reševal še bolje, glede na pričakovanja ljudi. Če smo v zadnjih letih opažali, da v zdravstvu ni vse v redu, ne moremo pričakovati, da bo v izjemnih okoliščinah, kot je kriza zaradi koronavirusa, to zdravstvo delovalo bolje.«

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Komentarji: