Soborci iz opozicije bodo vendarle sledili Marjanu Šarcu
Opozicija se je po začetni nejevolji poenotila okoli ustavne obtožbe Janeza Janše, ki jo bodo v parlamentarno proceduro na predlog LMŠ vložili naslednji petek.
Odpri galerijo
Predvidoma maja se bo Janez Janša v državnem zboru zagovarjal zaradi ustavne obtožbe. FOTO: Jure Eržen/Delo
Po tem ko je predsednik LMŠ Marjan Šarec pred tednom dni napovedal ustavno obtožbo predsednika vlade Janeza Janše, ker država decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva BioNTecha in Pfizerja, so se mu včeraj po naših informacijah pridružile še ostale tri stranke iz opozicije, ki so do konstruktivne nezaupnice vladi tvorile Koalicijo ustavnega loka. Včeraj pa se predsedniki LMŠ, SD, Levice in SAB dosegli dogovor, da poslanci vseh strank podprejo ustavno obtožbo predsednika vlade.
Ostale tri stranke, ki jih je Šarec s svojo hitro in v opoziciji neusklajeno potezo napovedi ustavne obtožbe presenetil, iz njihovih vrst je bilo slišati očitke o Šarčevem soliranju, so se zavzele za to, da gredo v ustavno obtožbo po korakih. Njihov pogoj je bil, da najprej terjajo podatke in pojasnila o tem, kako je potekala nabava cepiv, kar se bo zgodilo na že sklicani nujni seji odbora za zdravstvo državnega zbora.
Ustavna obtožba, ko bo pripravljeno njeno končno besedilo s prispevki in dopolnili vseh opozicijskih strank, bo vložena v proceduro naslednji petek, 2. aprila. Do njene obravnave v državnem zboru bi v tem primeru prišlo v začetku maja.
»V opoziciji smo opravili prvi vsebinski pogovor o predlogu ustavne obtožbe. LMŠ je o nameri najprej obvestila novinarje. A gre za preveč resen inštrument, da bi se o njem dogovarjali prek medijev. Strinjali smo se, da so nujne dopolnitve,« je po včerajšnji redni koordinaciji opozicijskih strank povedala predsednica SD Tanja Fajon, ki je med vrsticami Šarcu očitala neusklajevanje pri napovedi uporabe tako pomembnega opozicijskega orodja kot je ustavna obtožba predsednika vlade.
»Predsednik vlade Janša vsak dan ruši ustavno ureditev, tepta demokratična načela in si zato nedvomno zasluži ustavno obtožbo,« je ustavno obtožbo podprl koordinator Levice Luka Mesec, ki priznava, da so o vsebini ustavne obtožbe šele začeli govoriti.
Na šestnajstih straneh spisan predlog ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše, ki kroži med opozicijskimi partnerji, je vsebinsko razdeljen na tri sklope. Osrednji je, kot beremo, »fiasko z nenaročanjem vseh možnih odmerkov cepiv«, kar predstavlja kršitev ustavne pravice so zdravstvenega varstva. Predsednika vlade vlagatelji obtožujejo opustitve dolžnih ravnanj pri nenabavi cepiva proizvajalca Pfizer-Biontech.
Drugo vsebinsko področje so Janševi posegi v medije, kjer izstopata Slovenska tiskovna agencija (STA) in RTV Slovenija. Vladni poziv svetu STA, da razreši direktorja agencije Bojana Veselinoviča, označujejo za precedens, kar zadeva prekoračitve zakonskih določil, v skladu s katerimi mora delovati izvršna veja oblasti na področju medijev. Tretji vsebinski sklop ustavne obtožbe pa predstavljajo pritiski na tožilstvo, predvsem samovoljno ustavitev imenovanj državnih tožilcev.
Za ustavno obtožbo predsednika vlade je potrebno zbrati 10 podpisov poslancev. Če predlog ustavne obtožbe prejme absolutno število poslanskih glasov glasov, državni zbor pošlje predlog ustavne obtožbe na ustavno sodišče, ki odloči, ali so kršitve dovolj velike, da predsedniku vlade preneha funkcija.
Ostale tri stranke, ki jih je Šarec s svojo hitro in v opoziciji neusklajeno potezo napovedi ustavne obtožbe presenetil, iz njihovih vrst je bilo slišati očitke o Šarčevem soliranju, so se zavzele za to, da gredo v ustavno obtožbo po korakih. Njihov pogoj je bil, da najprej terjajo podatke in pojasnila o tem, kako je potekala nabava cepiv, kar se bo zgodilo na že sklicani nujni seji odbora za zdravstvo državnega zbora.
Ustavna obtožba, ko bo pripravljeno njeno končno besedilo s prispevki in dopolnili vseh opozicijskih strank, bo vložena v proceduro naslednji petek, 2. aprila. Do njene obravnave v državnem zboru bi v tem primeru prišlo v začetku maja.
»V opoziciji smo opravili prvi vsebinski pogovor o predlogu ustavne obtožbe. LMŠ je o nameri najprej obvestila novinarje. A gre za preveč resen inštrument, da bi se o njem dogovarjali prek medijev. Strinjali smo se, da so nujne dopolnitve,« je po včerajšnji redni koordinaciji opozicijskih strank povedala predsednica SD Tanja Fajon, ki je med vrsticami Šarcu očitala neusklajevanje pri napovedi uporabe tako pomembnega opozicijskega orodja kot je ustavna obtožba predsednika vlade.
»Predsednik vlade Janša vsak dan ruši ustavno ureditev, tepta demokratična načela in si zato nedvomno zasluži ustavno obtožbo,« je ustavno obtožbo podprl koordinator Levice Luka Mesec, ki priznava, da so o vsebini ustavne obtožbe šele začeli govoriti.
Na šestnajstih straneh spisan predlog ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše, ki kroži med opozicijskimi partnerji, je vsebinsko razdeljen na tri sklope. Osrednji je, kot beremo, »fiasko z nenaročanjem vseh možnih odmerkov cepiv«, kar predstavlja kršitev ustavne pravice so zdravstvenega varstva. Predsednika vlade vlagatelji obtožujejo opustitve dolžnih ravnanj pri nenabavi cepiva proizvajalca Pfizer-Biontech.
Drugo vsebinsko področje so Janševi posegi v medije, kjer izstopata Slovenska tiskovna agencija (STA) in RTV Slovenija. Vladni poziv svetu STA, da razreši direktorja agencije Bojana Veselinoviča, označujejo za precedens, kar zadeva prekoračitve zakonskih določil, v skladu s katerimi mora delovati izvršna veja oblasti na področju medijev. Tretji vsebinski sklop ustavne obtožbe pa predstavljajo pritiski na tožilstvo, predvsem samovoljno ustavitev imenovanj državnih tožilcev.
Za ustavno obtožbo predsednika vlade je potrebno zbrati 10 podpisov poslancev. Če predlog ustavne obtožbe prejme absolutno število poslanskih glasov glasov, državni zbor pošlje predlog ustavne obtožbe na ustavno sodišče, ki odloči, ali so kršitve dovolj velike, da predsedniku vlade preneha funkcija.
