Stopnja teroristične ogroženosti Slovenije ostaja nizka
Naša država zaradi članstva v mednarodni protiteroristični koaliciji ostaja možna tarča.
Odpri galerijo
Februarja letos je potekala skupna vaja policije in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v primeru napada. FOTO: Uroš Hočevar
Stopnja teroristične ogroženosti Slovenije je tudi v 2018 ostajala na nizki ravni. Agencija ni zaznala povezav slovenskih državljanov ali tujcev s prebivališčem v Sloveniji s terorističnimi napadi v tujini, prav tako ni bilo podatkov o morebitnih grožnjah ali načrtovanju terorističnih napadov na slovenske interese doma ali po svetu. Čeprav se v Sloveniji doslej še ni zgodil teroristični napad, pa ostaja naša država zaradi članstva v mednarodni protiteroristični koaliciji možna tarča, saj se je slovenska zastava med ostalimi v preteklosti že pojavila v grozilni propagandi IS.
V letu 2018 je največjo grožnjo evropski varnosti še naprej pomenila islamistična teroristična skupina Islamska država (IS), v imenu katere je bila izvedena večina terorističnih napadov v Evropi. Njihovo število se je v primerjavi z letom prej občutno zmanjšalo, k čemur so prispevali tako okrepljeni varnostni ukrepi teh držav kakor tudi močno oslabljene ozemeljske, kadrovske, materialne in propagandne zmogljivosti IS v Siriji in Iraku.
V Evropi se je število napadov in žrtev v primerjavi s preteklima dvema letoma občutno zmanjšalo. V skupno šestih napadih islamistov v državah EU, od katerih so se trije zgodili v Franciji, po eden pa v Belgiji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, je bilo trinajst smrtnih žrtev. Pri izvedbi napadov se je nadaljeval trend uporabe predvsem strelnega in hladnega orožja ter izbire tarč med varnostnimi organi in civilisti, ki ga pričakujemo tudi v prihodnje.
Čeprav je v vrstah IS in drugih uporniških skupin še vedno več kot dva tisoč evropski h državljanov, njihovega masovnega vračanja ni pričakovati.
V neposredni prihodnosti bo pomenil največji izziv za evropsko varnost doma razvijajoči se ekstremizem in terorizem, pri čemer bo veljalo večjo pozornost nameniti (de)radikalizaciji v zaporih in obsojenim za teroristična dejanja, ki bodo v prihodnjih letih izpuščeni iz zapora. Za oblasti evropskih držav ostaja tako eden pomembnih izzivov regulacija nasilnih vsebin in preprečevanje nadaljnjega obstoja propagande terorističnih organizacij na internetu.
V letu 2018 je največjo grožnjo evropski varnosti še naprej pomenila islamistična teroristična skupina Islamska država (IS), v imenu katere je bila izvedena večina terorističnih napadov v Evropi. Njihovo število se je v primerjavi z letom prej občutno zmanjšalo, k čemur so prispevali tako okrepljeni varnostni ukrepi teh držav kakor tudi močno oslabljene ozemeljske, kadrovske, materialne in propagandne zmogljivosti IS v Siriji in Iraku.
V Evropi se je število napadov in žrtev v primerjavi s preteklima dvema letoma občutno zmanjšalo. V skupno šestih napadih islamistov v državah EU, od katerih so se trije zgodili v Franciji, po eden pa v Belgiji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, je bilo trinajst smrtnih žrtev. Pri izvedbi napadov se je nadaljeval trend uporabe predvsem strelnega in hladnega orožja ter izbire tarč med varnostnimi organi in civilisti, ki ga pričakujemo tudi v prihodnje.
Čeprav je v vrstah IS in drugih uporniških skupin še vedno več kot dva tisoč evropski h državljanov, njihovega masovnega vračanja ni pričakovati.
V neposredni prihodnosti bo pomenil največji izziv za evropsko varnost doma razvijajoči se ekstremizem in terorizem, pri čemer bo veljalo večjo pozornost nameniti (de)radikalizaciji v zaporih in obsojenim za teroristična dejanja, ki bodo v prihodnjih letih izpuščeni iz zapora. Za oblasti evropskih držav ostaja tako eden pomembnih izzivov regulacija nasilnih vsebin in preprečevanje nadaljnjega obstoja propagande terorističnih organizacij na internetu.
