Storilci manipulativni, otroci pa prevečkrat naivni
Za varnost otrok moramo biti odgovorni tudi v virtualnem okolju, kjer preži vrsta pasti.
Odpri galerijo
»Spletni predatorji« lahko pod lažno identiteto in manipulacijami otroke zavedejo in na različne načine izkoristijo ali celo zlorabijo.
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Čas epidemije in šolanja od doma je otroke in mlade dobesedno prisilil, da so več časa preživeli na svetovnem spletu. Temu so se hitro prilagodili tudi različni »spletni predatorji«, ki pod lažno identiteto in manipulacijami otroke zavedejo in na različne načine izkoristijo ali celo zlorabijo. Robert Tekevec, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na upravi kriminalistične policije, pravi, da je najboljši boj proti zlorabam še vedno preventiva.
»Med epidemijo so bili otroci in mladostniki dejansko več na spletu zaradi šolanja na daljavo in zaradi vseh ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja virusa. Ukrepi so seveda vplivali tudi na storilce spolnih zlorab otrok, ki so se temu prilagodili in povečali aktivnosti. Posledično je več spolnih zlorab prek interneta, vse več pa je na spletu tudi gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otroka. Te zlorabe se pogosto dogajajo doma, pri starših, sorodnikih, znancih, in če govorimo o vse več takega gradiva, seveda govorimo tudi o vse več zlorabljenih otrocih. Zlorabe so hude, storilcem pa za otroke ni mar. Zanje je najpomembneje, da potešijo svojo spolno potrebo ali da na račun spolnih zlorab otrok zaslužijo,« je pojasnil Robert Tekavec.
Prav danes bo pod okriljem prijavne točke Spletno oko potekal že 11. posvet na temo e-zlorab, kjer se široka paleta strokovnjakov te problematike loti temeljito in multidisciplinarno. Prednost takega pristopa je, pravi sogovornik, predvsem celostna obravnava žrtev spolnih zlorab, pridobivanja novega znanja in izmenjava znanja med različnimi strokovnjaki, kar vodi do bolj strokovnega in učinkovitega preiskovanja ter preprečevanja spolnih zlorab otrok.
»V policiji se zavedamo, da se sami proti zlorabam otrok ne moremo boriti in da je potrebno sodelovanje s prijavno točko Spletno oko, z organizacijami, ki imajo stike z otroki in mladostniki ter z vso javnostjo. Skupaj lahko naredimo veliko za zaščito otrok, vse pa se začne že pri njihovi vzgoji. Nekako bomo po eni strani otroke opremili z znanjem varne uporabe interneta, po drugi strani pa bomo učinkovito zaščitili žrtve in odkrili storilce.«
Sogovornik pravi, da bi kot tipične žrtve lahko opredelili otroke, ki so navzoči na spletu in dovolj naivni, da komunicirajo s storilcem, ki jih nato zmanipulira, da naredijo nekaj, kar sami nikoli ne bi storili. »Se pravi, se razgali pred kamero, pošlje intimno fotografijo ali se celo sreča s storilcem. Rekel bi, da bodo prej žrtve tisti otroci, ki so prepuščeni samim sebi, ki imajo nenadzorovan in neomejen dostop do spleta, do pametnih naprav in ki se ne zavedajo nevarnosti.«
Hude travme, stigmatizacija, občutek krivde in nemoč so običajni spremljevalci zlorabljenih otrok. To jih spravi v hudo stisko in razumljivo je, da se težko zaupajo celo staršem, saj se morda bojijo še dodatnega kaznovanja. Prav zato je ključen pravi pristop – tako glede preventive kakor tudi, ko je otrok že žrtev.
O storilcih pravi, da so za domačimi štirimi stenam navadno najnevarnejši ožji sorodniki. Ti gradivo zlorabljenih otrok tudi ustvarijo in ga nato posredujejo v širni svet. Drugo pa je, ko se otrok zaplete v pogovor s popolnim neznancem.
»Storilci, ki tako zlorabo izvajajo po spletu, nagovarjajo otroke in mladostnike, da jim pošljejo intimno fotografijo, da se razgalijo pred kamero, da v to vključijo sorojenca ali celo, da se z njimi srečajo v živo in jih fizično spolno zlorabijo. Storilci so zelo manipulativni. Lahko se skrivajo za lažno identiteto, za fotografijo nekoga drugega. So prijazni, poslušni, razumevajoči, ljubeznivi, prilagodijo se težavam mladostnikov in naivnosti otrok. V svoji komunikaciji ustvarjajo vtis, da so zaupanja vredni in da otroku na drugi strani ne bi nikoli škodili,« opiše sogovornik.
Tovrstna dejanja se najuspešneje preprečuje, pravi Tekavec, s preventivo staršev, skrbnikov, učiteljev in vseh tistih, ki imajo stike z otroki.
»Tako kot v fizičnem svetu, ko smo odgovorni za varnost otrok, moramo biti za varnost otrok odgovorni tudi v virtualnem okolju,« poudarja. Predvsem pa si želi in tudi poziva vse, naj vsako zlorabo po spletu takoj prijavijo policiji. S tem ne zaščitijo le svojega otroka, ampak tudi številne druge.
»Med epidemijo so bili otroci in mladostniki dejansko več na spletu zaradi šolanja na daljavo in zaradi vseh ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja virusa. Ukrepi so seveda vplivali tudi na storilce spolnih zlorab otrok, ki so se temu prilagodili in povečali aktivnosti. Posledično je več spolnih zlorab prek interneta, vse več pa je na spletu tudi gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otroka. Te zlorabe se pogosto dogajajo doma, pri starših, sorodnikih, znancih, in če govorimo o vse več takega gradiva, seveda govorimo tudi o vse več zlorabljenih otrocih. Zlorabe so hude, storilcem pa za otroke ni mar. Zanje je najpomembneje, da potešijo svojo spolno potrebo ali da na račun spolnih zlorab otrok zaslužijo,« je pojasnil Robert Tekavec.
Pomen multidisciplinarnega pristopa
Prav danes bo pod okriljem prijavne točke Spletno oko potekal že 11. posvet na temo e-zlorab, kjer se široka paleta strokovnjakov te problematike loti temeljito in multidisciplinarno. Prednost takega pristopa je, pravi sogovornik, predvsem celostna obravnava žrtev spolnih zlorab, pridobivanja novega znanja in izmenjava znanja med različnimi strokovnjaki, kar vodi do bolj strokovnega in učinkovitega preiskovanja ter preprečevanja spolnih zlorab otrok.
»V policiji se zavedamo, da se sami proti zlorabam otrok ne moremo boriti in da je potrebno sodelovanje s prijavno točko Spletno oko, z organizacijami, ki imajo stike z otroki in mladostniki ter z vso javnostjo. Skupaj lahko naredimo veliko za zaščito otrok, vse pa se začne že pri njihovi vzgoji. Nekako bomo po eni strani otroke opremili z znanjem varne uporabe interneta, po drugi strani pa bomo učinkovito zaščitili žrtve in odkrili storilce.«
Otrok naj ne bo prepuščen samemu sebi
Sogovornik pravi, da bi kot tipične žrtve lahko opredelili otroke, ki so navzoči na spletu in dovolj naivni, da komunicirajo s storilcem, ki jih nato zmanipulira, da naredijo nekaj, kar sami nikoli ne bi storili. »Se pravi, se razgali pred kamero, pošlje intimno fotografijo ali se celo sreča s storilcem. Rekel bi, da bodo prej žrtve tisti otroci, ki so prepuščeni samim sebi, ki imajo nenadzorovan in neomejen dostop do spleta, do pametnih naprav in ki se ne zavedajo nevarnosti.«
Zlorab je vse več
Policija je leta 2018 obravnavala 141 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, leta 2019 jih je bilo 134, lani pa že 150. Do 19. septembra letos so obravnavali 119 tovrstnih kaznivih dejanj. A na policiji opozarjajo, da ker gre za tekočo statistiko, se zadnja številka lahko še nekoliko spremeni. Zavedajo se tudi, da je takšnih kaznivih dejanj še več, saj veliko spolnih zlorab – tako na spletu kot tudi v realnem okolju – ostane neprijavljenih.
Policija je leta 2018 obravnavala 141 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, leta 2019 jih je bilo 134, lani pa že 150. Do 19. septembra letos so obravnavali 119 tovrstnih kaznivih dejanj. A na policiji opozarjajo, da ker gre za tekočo statistiko, se zadnja številka lahko še nekoliko spremeni. Zavedajo se tudi, da je takšnih kaznivih dejanj še več, saj veliko spolnih zlorab – tako na spletu kot tudi v realnem okolju – ostane neprijavljenih.
Hude travme, stigmatizacija, občutek krivde in nemoč so običajni spremljevalci zlorabljenih otrok. To jih spravi v hudo stisko in razumljivo je, da se težko zaupajo celo staršem, saj se morda bojijo še dodatnega kaznovanja. Prav zato je ključen pravi pristop – tako glede preventive kakor tudi, ko je otrok že žrtev.
Storilci prijazni in poslušni
O storilcih pravi, da so za domačimi štirimi stenam navadno najnevarnejši ožji sorodniki. Ti gradivo zlorabljenih otrok tudi ustvarijo in ga nato posredujejo v širni svet. Drugo pa je, ko se otrok zaplete v pogovor s popolnim neznancem.
»Storilci, ki tako zlorabo izvajajo po spletu, nagovarjajo otroke in mladostnike, da jim pošljejo intimno fotografijo, da se razgalijo pred kamero, da v to vključijo sorojenca ali celo, da se z njimi srečajo v živo in jih fizično spolno zlorabijo. Storilci so zelo manipulativni. Lahko se skrivajo za lažno identiteto, za fotografijo nekoga drugega. So prijazni, poslušni, razumevajoči, ljubeznivi, prilagodijo se težavam mladostnikov in naivnosti otrok. V svoji komunikaciji ustvarjajo vtis, da so zaupanja vredni in da otroku na drugi strani ne bi nikoli škodili,« opiše sogovornik.
Tovrstna dejanja se najuspešneje preprečuje, pravi Tekavec, s preventivo staršev, skrbnikov, učiteljev in vseh tistih, ki imajo stike z otroki.
»Tako kot v fizičnem svetu, ko smo odgovorni za varnost otrok, moramo biti za varnost otrok odgovorni tudi v virtualnem okolju,« poudarja. Predvsem pa si želi in tudi poziva vse, naj vsako zlorabo po spletu takoj prijavijo policiji. S tem ne zaščitijo le svojega otroka, ampak tudi številne druge.
