Stranke nad preoblikovanjem okrajev niso navdušene
Minister za javo upravo Rudi Medved zatrjuje, da s predlogom bistveno zmanjšujejo razlike v številu volivcev med posameznimi okraji.
Odpri galerijo
vreme za 4. sept
Ljubljana – Delovna skupina ministrstva za javno upravo, ki je zadolžena za pripravo nove volilne zakonodaje, je svoje načrte danes predstavila parlamentarnim strankam. Volilne okraje nameravajo preoblikovati v vseh volilnih enotah, a stranke po besedah ministra Rudija Medveda temu niso zaploskale, pač pa dale kar nekaj pripomb. Vsebino bodo poskusili uskladiti še pred novim srečanjem pri predsedniku republike. Spremembe zahteva ustavno sodišče, saj je decembra odločilo, da veljavni zakon o določanju volilnih okrajev ni skladen z ustavo.
Medved je poudaril, da so pri predlogu sledili tistemu, kar terja ustavna odločba, torej uravnoteženje okrajev znotraj posameznih enot. »Bistveno smo zmanjšali razlike v številu volivcev med posameznimi okraji. Predlog je ves čas nastajal v tesnem sodelovanju s stroko ter v dogovoru s poslanci. Naredili smo to, kar se nam je zdelo v tem trenutku umetnost možnega. Za marsikoga je kakšna rešitev tudi presenečenje, a s posebno aplikacijo bo imel vsak možnost skreirati dokument, ki zasleduje enakomerno razdelitev okrajev,« je pojasnil.
Stranke bodo z jutrišnjim dnem dobile dostop do te aplikacije. Vanjo bodo lahko vnašale predloge in spreminjale meje okrajev. Za njihovo spremembo v državnem zboru potrebujejo 46 glasov.
Če danes razlika v številu volivcev med najmanjšim in največjim okrajem znaša 24.000 upravičencev, bi po novem predlogu znašala le še 6000 upravičencev.
Državni zbor mora neskladje, ki ga je ugotovilo ustavno sodišče, odpraviti v roku dveh let, torej do decembra 2020. Alternativo preoblikovanju meja volilnih okrajev predstavlja predlog za uvedbo relativnega prednostnega glasu, po vzoru ureditve za volitve poslancev v evropski parlament, ki ga je delovna skupina prav tako posredovala poslanskim skupinam.
Če bi prednostni glas tudi uvedli, za kar potrebujejo 60 glasov, bi to pomenilo ukinitev okrajev.
Medved je poudaril, da so pri predlogu sledili tistemu, kar terja ustavna odločba, torej uravnoteženje okrajev znotraj posameznih enot. »Bistveno smo zmanjšali razlike v številu volivcev med posameznimi okraji. Predlog je ves čas nastajal v tesnem sodelovanju s stroko ter v dogovoru s poslanci. Naredili smo to, kar se nam je zdelo v tem trenutku umetnost možnega. Za marsikoga je kakšna rešitev tudi presenečenje, a s posebno aplikacijo bo imel vsak možnost skreirati dokument, ki zasleduje enakomerno razdelitev okrajev,« je pojasnil.
Stranke bodo z jutrišnjim dnem dobile dostop do te aplikacije. Vanjo bodo lahko vnašale predloge in spreminjale meje okrajev. Za njihovo spremembo v državnem zboru potrebujejo 46 glasov.
Predlog zasleduje čim manjša odstopanja v velikost volilnih okrajev; največje
dovoljeno odstopanje je plus/minus 15 odstotkov od povprečnega okraja, ki šteje 19.358 volivcev. Pri oblikovanju okrajev so sledili mejam občin oziroma naselij.
dovoljeno odstopanje je plus/minus 15 odstotkov od povprečnega okraja, ki šteje 19.358 volivcev. Pri oblikovanju okrajev so sledili mejam občin oziroma naselij.
Če danes razlika v številu volivcev med najmanjšim in največjim okrajem znaša 24.000 upravičencev, bi po novem predlogu znašala le še 6000 upravičencev.
Prednostni glas še vedno na mizi
Državni zbor mora neskladje, ki ga je ugotovilo ustavno sodišče, odpraviti v roku dveh let, torej do decembra 2020. Alternativo preoblikovanju meja volilnih okrajev predstavlja predlog za uvedbo relativnega prednostnega glasu, po vzoru ureditve za volitve poslancev v evropski parlament, ki ga je delovna skupina prav tako posredovala poslanskim skupinam.
Če bi prednostni glas tudi uvedli, za kar potrebujejo 60 glasov, bi to pomenilo ukinitev okrajev.
