Ta teden pošiljka skoraj 38.000 odmerkov
NIJZ pričakuje nove pošiljke cepiv Pfizerja in Biontecha ter AstraZenece. Ob tem so posodobili strategijo cepljenja glede prednostnih skupin.
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) danes pričakujejo novo pošiljko cepiv proti covidu-19 Pfizerja in Biontecha, predvidoma 21.060 odmerkov. V tem tednu pričakujejo tudi pošiljko s 16.800 odmerki cepiva AstraZenece, so za STA pojasnili na NIJZ. Pri tem so posodobili strategijo cepljenja proti covidu-19 glede prednostnih skupin za cepljenje in oblikovali priporočila za uporabo posameznih cepiv v trenutnih razmerah, ko so količine posameznih cepiv zelo omejene.
Prednostne skupine za cepljenje so zdravstveni delavci in sodelavci ter zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše ter varstveno-delovnih centrih, starejši od 80 let, nato starejši od 75, nato sledijo starejši od 70 let ter posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost. Nato sledijo starejši od 65 let, kronični bolniki, starejši od 60 let. Za njimi bodo na vrsto za cepljenje prišle nujne službe in ostalo prebivalstvo, izhaja iz strategije, ki jo je pridobila STA. Med posebej ranljive kronične bolnike spadajo bolniki s presajenimi organi, bolniki z določenimi rakavimi obolenji, bolniki s hudimi boleznimi pljuč, bolniki z redkimi boleznimi, ki povečujejo tveganje za okužbo, osebe na imunosupresivnem zdravljenju ali s stanji, ki povečajo tveganje za okužbo, odrasli z Downovim sindromom ter odrasli na dializi ali s kronično ledvično boleznijo pete stopnje.
Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ je priporočila, da se cepivo AstraZeneca uporablja pri mlajših od 65 let. Ne glede na to se cepljenje s cepivom AstraZenece priporoči za cepljenje nepokretnih oseb na domu, ne glede na starost, saj je to cepivo, v nasprotju s cepivi mRNK, bolj stabilno in omogoča transport pripravljenega cepiva do mesta cepljenja.
Cepiva mRNK prozivajalcev Pfizer in Biontech ter Moderne se trenutno uporabljajo za cepljenje zdravstvenih delavcev in sodelavcev, starih 65 let in več, ki še niso bili cepljeni, ter za starejše od 80 let. Nato bodo s tovrstnimi cepivi cepili starejše od 75 let, sledijo starejši od 70 let in posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost, nato starejši od 65 let.
S cepivom AstraZenece pa bodo najprej cepili zdravstvene delavce in sodelavce, stare med 18 in 64 let, institucionalizirane osebe (varovanci in zaposleni v socialno-varstvenih zavodih, v zavodih za usposabljanje invalidne mladine, zaporih in drugih podobnih ustanovah) stare od 18 do 64 let, nato pridejo na vrsto zaposleni in učenci šol za osebe s posebnimi potrebami, posebej ranljivi kronični bolniki, stari 18 do 64 let, lahko pa tudi starejši z ali brez kroničnih bolezni, če izrazijo željo za čimprejšnje cepljenje, po presoji izbranega osebnega zdravnika. Sledijo bolniki, stari 18 do 64 let, zdrave osebe, stare od 60 do 65 let, nujne službe in ostalo prebivalstvo, še izhaja iz posodobljene strategije.
Anketa Vox populi, ki jo za časnika Dnevnik in Večer izvaja agencija Ninamedia, kaže, da bi slovenska javnost sprejela možnost cepljenja z ruskimi ali kitajskimi cepivi. Več kot polovica vseh sodelujočih je odgovorila, da nima nobenih težav z uporabo ruskega ali kitajskega cepiva, četrtina pa jih meni, da ga Slovenija ne bi smela uporabljati.
Okoli 60 odstotkov sodelujočih v anketi je odgovorilo, da bi se zagotovo (42,2 odstotka) ali verjetno cepilo (17,4 odstotka), dobrih 28 odstotkov pa se jih zagotovo ne bi (15,7 odstotka) ali verjetno ne bi cepilo (12,5 odstotka). Za ustrezno precepljenost neke družbe se šteje, ko se cepi okoli 70 odstotkov populacije, da bi preprečili širitev epidemije covida-19. To pa pomeni, da bo morala vlada v prihodnjih mesecih poleg nabave cepiva izdatneje poskrbeti tudi za popularizacijo samega cepljenja, izpostavlja Dnevnik.
Prednostne skupine za cepljenje so zdravstveni delavci in sodelavci ter zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše ter varstveno-delovnih centrih, starejši od 80 let, nato starejši od 75, nato sledijo starejši od 70 let ter posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost. Nato sledijo starejši od 65 let, kronični bolniki, starejši od 60 let. Za njimi bodo na vrsto za cepljenje prišle nujne službe in ostalo prebivalstvo, izhaja iz strategije, ki jo je pridobila STA. Med posebej ranljive kronične bolnike spadajo bolniki s presajenimi organi, bolniki z določenimi rakavimi obolenji, bolniki s hudimi boleznimi pljuč, bolniki z redkimi boleznimi, ki povečujejo tveganje za okužbo, osebe na imunosupresivnem zdravljenju ali s stanji, ki povečajo tveganje za okužbo, odrasli z Downovim sindromom ter odrasli na dializi ali s kronično ledvično boleznijo pete stopnje.
FOTO: Blaž Samec/Delo
Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ je priporočila, da se cepivo AstraZeneca uporablja pri mlajših od 65 let. Ne glede na to se cepljenje s cepivom AstraZenece priporoči za cepljenje nepokretnih oseb na domu, ne glede na starost, saj je to cepivo, v nasprotju s cepivi mRNK, bolj stabilno in omogoča transport pripravljenega cepiva do mesta cepljenja.
V Sloveniji so za zdaj registrirana tri cepiva proti covidu-19, glede na zelo omejene količine cepiv pa trenutno med cepivi ni možno izbirati.
Cepiva mRNK prozivajalcev Pfizer in Biontech ter Moderne se trenutno uporabljajo za cepljenje zdravstvenih delavcev in sodelavcev, starih 65 let in več, ki še niso bili cepljeni, ter za starejše od 80 let. Nato bodo s tovrstnimi cepivi cepili starejše od 75 let, sledijo starejši od 70 let in posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost, nato starejši od 65 let.
S cepivom AstraZenece pa bodo najprej cepili zdravstvene delavce in sodelavce, stare med 18 in 64 let, institucionalizirane osebe (varovanci in zaposleni v socialno-varstvenih zavodih, v zavodih za usposabljanje invalidne mladine, zaporih in drugih podobnih ustanovah) stare od 18 do 64 let, nato pridejo na vrsto zaposleni in učenci šol za osebe s posebnimi potrebami, posebej ranljivi kronični bolniki, stari 18 do 64 let, lahko pa tudi starejši z ali brez kroničnih bolezni, če izrazijo željo za čimprejšnje cepljenje, po presoji izbranega osebnega zdravnika. Sledijo bolniki, stari 18 do 64 let, zdrave osebe, stare od 60 do 65 let, nujne službe in ostalo prebivalstvo, še izhaja iz posodobljene strategije.
Anketiranci naklonjeni ruskim ali kitajskim cepivom
Anketa Vox populi, ki jo za časnika Dnevnik in Večer izvaja agencija Ninamedia, kaže, da bi slovenska javnost sprejela možnost cepljenja z ruskimi ali kitajskimi cepivi. Več kot polovica vseh sodelujočih je odgovorila, da nima nobenih težav z uporabo ruskega ali kitajskega cepiva, četrtina pa jih meni, da ga Slovenija ne bi smela uporabljati.
Okoli 60 odstotkov sodelujočih v anketi je odgovorilo, da bi se zagotovo (42,2 odstotka) ali verjetno cepilo (17,4 odstotka), dobrih 28 odstotkov pa se jih zagotovo ne bi (15,7 odstotka) ali verjetno ne bi cepilo (12,5 odstotka). Za ustrezno precepljenost neke družbe se šteje, ko se cepi okoli 70 odstotkov populacije, da bi preprečili širitev epidemije covida-19. To pa pomeni, da bo morala vlada v prihodnjih mesecih poleg nabave cepiva izdatneje poskrbeti tudi za popularizacijo samega cepljenja, izpostavlja Dnevnik.
