Tanja Fajon: Ukradeno zunanjo politiko smo vrnili državljanom
Menjava oblasti v Sloveniji je imela v letošnjem letu po mnenju zunanje ministrice Tanje Fajon transformativni učinek na slovensko zunanjo politiko in na ugled države v Evropski uniji ter v soseščini. Zunanja politika je bila po njenih besedah »vrnjena državljanom in gospodarstvu«, Slovenija pa je zaradi tega znova prepoznana kot zagovornica evropskih vrednot, vladavine prava in človekovih pravic.
»Dve leti smo bili priča ukradeni zunanji politiki, ki je služila le partikularnim interesom vladajoče stranke,« je Tanja Fajon dejala med novinarsko konferenco, na kateri je predstavila dosežke svojega ministrstva od prevzema položaja junija letos. S tem je spomnila na mandat vlade Janeza Janše, pod katero je Slovenija stkala tesnejša zavezništva z najbolj problematičnimi članicami Evropske unije, na čelu z Madžarsko. Vlada Roberta Goloba se je na oblast povzpela z ambicijo, da državo vrne nazaj v prejšnje tirnice.
Po oceni ministrice je Slovenija s svojo zunanjo politiko in aktivnostjo še posebno dvignila svojo verodostojnost in ugled na Zahodnem Balkanu. Njena iniciativa za dodelitev statusa kandidatke za vstop v EU Bosni in Hercegovini je proti koncu leta odobrila sadove. V času, ko na evropskih tleh divja vojna, je to po besedah Tanje Fajon pomembno politično sporočilo za državo, »ki je notranje močno načeta in kjer institucije ne delujejo, kot bi morale«.
Pomemben dogodek za regijo bo tudi širitev schengenskega območja na Hrvaško s prvim januarjem prihodnje leto. Schengen je nekaj najbolj otipljivega v povezovanju EU, a po ministričini oceni hkrati zrel za resno reformo.
O nadaljnji pomoči Ukrajini ni dvoma
Deset mesecev po izbruhu vojne v Ukrajini je zunanja ministrica poudarila, da bo Slovenija še naprej pomagala napadeni državi v njeni borbi za ozemeljsko suverenost in celovitost, rekoč, da je vsako prilaščanje ozemlja s silo nedopustno. »Grozljivo je, kakšno je število civilnih žrtev, kako močno je poškodovana civilna infrastruktura,« je poudarila Tanja Fajon, pri tem pa posebno izpostavila vse večje število žrtev med otroki in na primere njihove nasilne deportacije v Rusijo.
Od nastopa Golobove vlade je Slovenija pomagala Ukrajini v humanitarnem, materialnem in vojaškem smislu. Humanitarna pomoč, ki jo je letos poslala v to državo, je po ministričinih besedah bistveno presegla delež celotne slovenske humanitarne pomoči za ves svet v lanskem letu.
Vojna v Ukrajini je Slovenijo po uvedbi sankcij proti Rusiji prisilila v iskanje alternativnih virov energije, kot tudi novih gospodarskih priložnosti po izgubi ruskega trga. Ministrstvo je pri obojem odigralo aktivno vlogo, med drugim je sodelovalo pri podpisu pogodbe Geoplina z alžirskimi oblastmi za dobavo zemeljskega plina za Slovenijo. »Brez tega sporazuma bi bila plinska oskrba Slovenije letošnjo zimo nepredvidljiva,« je poudarila zunanja ministrica.
Za uspeh kandidature pomembna enotnost politike
Od začetka mandata so na MZZ zelo tudi okrepili aktivnosti v sklopu kandidature Slovenije za nestalni sedež za varnostnem svetu Združenih narodov v obdobju 2024-2025. Uspeh kandidature bi bil pomemben tako s političnega kot tudi gospodarskega vidika, je prepričana Tanja Fajon, slovenski zunanji politiki pa bi dodal globalno dimenzijo. Ministrica se je izognila neposrednemu ocenjevanju možnosti za uspeh v tekmi z Belorusijo, ki se poteguje za isti sedež, a je vseeno izrazila prepričanje, da bo Slovenija s kandidaturo uspela, če bo zanjo stala celotna slovenska politika.
Pri pridobivanju podpore za sedež si želi tudi pomoč uglednih osebnosti, a ministrstvo za zdaj z nikomer ni pripravljeno skleniti pogodbe o takšnem sodelovanju. To vključuje tudi nekdanjega predsednika Boruta Pahorja, ki se ga je omenjalo kot možnega posebnega odposlanca.
