Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Temperature drugo noč zapored pod lediščem

V Evrosadu računajo, da so z oroševanjem rešili del pridelka.
FOTO: Blaž Samec/Delo
FOTO: Blaž Samec/Delo
STA
8. 4. 2021 | 10:04
8. 4. 2021 | 11:28
4:43
Drugo noč zapored so se temperature zraka v večjem delu države spustile pod ledišče, kar v tem letnem času velike skrbi povzroča predvsem sadjarjem. Ti so že v sredo začeli zbirati podatke o škodi po pozebi, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije bo prve ocene sporočila v petek. V Evrosadu računajo, da so z oroševanjem rešili del pridelka.

Po prvih podatkih minulo noč in zjutraj niso namerili tako nizkih temperatur kot v sredo, ko je bilo ponekod najhladnejše jutro v tej zimi, marsikje pa najhladnejše aprilsko jutro v zadnjih 70, verjetno pa v več kot stotih letih.
Danes ob 8. uri so nič stopinj Celzija namerili v Biljah pri Novi Gorici in na Katarini nad Ljubljano, povsod drugod po Sloveniji pa so bile temperature pod lediščem, kažejo podatki mreže opazovalnih postaj Agencije RS za okolje (Arso).

V Postojni je bilo davi minus šest stopinj, v Kočevju, Ratečah in na Voglu minus pet, minus štiri stopinje so namerili v Slovenj Gradcu, Črnomlju ter na letališčih Lesce in Ljubljana. Lokalno so lahko ponekod temperature tudi nižje, na najvišje ležeči merilni postaji, na Kredarici, je bilo ob 8. uri minus 14 stopinj Celzija.

image_alt
Del pridelka bo v dveh jutrih pobral mraz


Nizke temperature v aprilu največ skrbi povzročajo sadjarjem in vinogradnikom. Evrosad, ki ima sedež v Krškem in je vodilni slovenski pridelovalec sadja, ima v skupini sistem oroševanja urejen na okoli 18 odstotkih vseh sadovnjakov. Direktor podjetja Boštjan Kozole računa, da so na območjih, ki so jih v zadnjih dveh dneh oroševali, pridelek rešili, medtem ko škoda na preostalih sadovnjakih še ni znana. Predvidoma bodo prve grobe ocene imeli čez en teden, je povedal za STA.

Samo v sredo je sistem oroševanja v Evrosadu deloval 16 ur, poraba vode pa znaša več kot 2000 kubičnih metrov na uro, je dejal in dodal, da je dober vir vode ključen pri oroševanju. Drugih tehnoloških ukrepov se niso posluževali, so pa že pred tem drevesa krepili z mikroelementi. Evrosad sicer prideluje jabolka, hruške, breskve in jagode, zmanjšani pridelek zaradi pozebe pa so v družbi utrpeli tudi lani.

FOTO: bralec Zlatko
FOTO: bralec Zlatko

 

Na jugovzhodu Slovenije pozeba prizadela vse sadne vrste


Pozeba v zadnjih dveh dneh je na jugovzhodu Slovenije prizadela vse vrste sadja, nekatere povsem. Najhuje je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in zgornjem delu Posavja. Zelo nizke temperature so bile spet na Bizeljskem, kjer so sicer po oceni stroke najboljše sadjarske lege.

»Pozebli so skoraj vsi koščičarji, razen na nekaterih legah je morda ostalo kaj češenj. Slive so šle, marelice so šle, breskev ni, jablane so ponekod popolnoma poškodovane, so pa še nekje območja, kjer so temperature dosegle le minus štiri, kar je sicer zelo hladno, ampak to še obeta nek ostanek dela pridelka,« je za STA danes dejala specialistka za sadjarstvo pri novomeški enoti Kmetijsko-gozdarskega zavoda Andreja Brence, ki pokriva območja Dolenjske, Posavja in Bele krajine.

Kakšen bo na koncu izplen, se bo po njenih besedah videlo šele čez kakšen mesec dni. Prva ocena nikoli ni čisto prava ocena. Štetje brstov in preverjanje poškodovanosti namreč še poteka.

FOTO: Blaž Samec/Delo
FOTO: Blaž Samec/Delo


»Dejstvo pa je, da so bile temperature sploh prejšnjo noč tako nizke, da jih marsikje tudi oroševalni sistemi niso obvladovali. Tudi kurjenje, s katerim so se trudili sadjarji, ni bilo dovolj. Minus deset, minus 12 stopinj, to so temperature, ki so popolnoma nepredstavljive za ta čas in za te razvojne faze, v katerih so zdaj jablane, hruške ali breskve. To je popolnoma neobvladljivo,« je dejala strokovnjakinja za sadjarstvo.

Posebnost tokratne pozebe je tudi, da so nizke temperature vztrajale dolgo in da so se pojavile dva dni zapored. Ponekod so se v noči s torka na sredo negativne temperature začele že ob 6. uri zvečer in trajale prihodnji dan ponekod tudi do 11. ure.
V noči s torka na sredo so bile ponekod v Beli krajini temperature do minus 11, v nasadih pri Trebnjem so namerili do minus devet stopinj, je med drugim izpostavila Brencetova in poudarila, da pravzaprav izkušenj z oroševalnimi sistemi pri temperaturah pod minus sedem stopinj sploh nimajo.

Meni, da bi morala država sadjarjem pomagati, saj so ob ujmah v zadnjih letih finančno izčrpani, financirati morajo celotno pridelavo, trenutno tudi še nimajo v celoti plačane lanskoletne sezone.

FOTO: bralec Zlatko
FOTO: bralec Zlatko

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine