Testírati

»Izrazno različnih leksikalnih enot, ki bi bile pomensko povsem enakovredne in v katerem koli besedilu zamenljive, dejansko ni,« piše v uvodu Sinonimnega slovarja slovenskega jezika. Drugače povedano: sopomenke imajo le redko povsem enak pomen. Praviloma gre za to, da so si njihovi pomeni zelo blizu, lahko pa so le delno prekrivni. Isti slovar kot sopomenko besede testirati navaja besedi preizkušati in preizkusiti. Lahko bi rekli, da kdo preizkuša naše potrpljenje; če rečemo, da ga testira, zveni nenavadno. Nekoliko bolj ustaljeno bi bilo testirati meje ali zmogljivosti, a tudi v tem primeru bi se večina raje odločila za glagol preizkušati. Poznamo pa stresne teste in ne stresnih preizkusov – stresne preizkušnje pomenijo nekaj drugega. Testiramo in ne preizkušamo na bolezni oziroma njihove povzročitelje.



Glagol, o katerem je govora, smo morali spomladi v Sprotnem slovarju slovenskega jezika dopolniti z novo razlago opraviti postopek za ugotavljanje prisotnosti povzročitelja bolezni ali določene snovi, učinkovine, saj je tudi v jeziku kot na drugih področjih epidemijska situacija aktualizirala mnogo reči, o katerih prej nismo razmišljali. Dnevno spremljamo, koliko oseb so testirali, s čedalje večjo zaskrbljenostjo tudi, koliko še lahko testiramo zmogljivosti zdravstvenega sistema. Obenem, kot kaže, zlasti na področju gospodarstva nismo prestali preizkušnje, kako se odpovedati kratkoročnim koristim v dobro dolgoročnemu skupnemu okrevanju na vseh področjih.



—
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša),
avtor: dr. Janoš Ježovnik.