Tiskane izdaje dnevnikov dosežejo skoraj pol milijona bralcev

23. novembra se bo odvil dogodek o transparentnosti medijev - Dobro jutro, oglaševalci.
Objavljeno
09. november 2018 16.15
Posodobljeno
09. november 2018 16.31
Bolj kot kadarkoli prej v medijski zgodovini, tiskani mediji, poleg televizijskih ter radijskih, nosijo osrednjo vlogo pri zagotavljanju kakovostnega novinarskega diskurza. FOTO: Roman Šipić/Delo
Družba Valicon, ki je v letih od 2002 do 2014 izvajala Nacionalno raziskavo branosti, je znova obudila Raziskavo branosti in bralcev (RBB), katere pristopniki so medijske družbe Dnevnik, d. d., Delo, d. o. o., Večer Skupina, d. o. o., Časnik Finance, d. o. o. in Mladinska knjiga, d. d.

Sveži podatki o branosti kažejo, da tiskane izdaje vseh dnevnikov, poleg Dela in Slovenskih novic še Dnevnika, Večera in Financ, dosežejo 475.000 bralcev, ki preberejo vsaj eno tiskano izdajo dnevnikov. Priloge vseh dnevnikov in časopisov dosežejo 1.007.000 bralcev, ki v roke vzamejo vsaj eno prilogo.

Časopisi in revije dosežejo skupaj 1.453.200 bralcev vsaj enega časopisa ali revije (brez prilog). Tistih, ki v roke vzamejo vsaj eno od 140 v raziskavo zajetih slovenskih tiskanih edicij, pa je kar 1.513.600.

Dobro jutro, oglaševalci

23. novembra se bo odvil dogodek o transparentnosti medijev. Podrobno bomo predstavili razsikave, pogovarjali pa se prav o anomaliji razdelitev budgetov (TV vs. print) glede na dosege. Sogovorniki na dogodku bodo Aleksander Bratina (Večer), Roman Zatler (Delo), Mitja Tuškej (Direct media) in Andraž Zorko iz Valicona. Pogovor bo moderirala Dolores Podbevšek Plemeniti, direktorica marketinga na Delu.


Množična uporaba spleta ter spletnih medijev, ki sicer prinaša mnoge prednosti pri ustvarjanju in distribuciji vsebin, omogoča izkrivljanje poročanja in kot takšna ogroža kakovosten medijski diskurz, ki temelji na preverjanju dejstev in služi kot opora za ustvarjanje javnega mnenja.

S tem ko digitalne tehnologije omogočajo preprosto in stroškovno ugodno ustvarjanje in posredovanje informacij in osebnih mnenj, lahko to privede do izkrivljanja resničnosti in nezmožnosti splošne javnosti, da loči med osebnimi stališči posameznikov in dejansko stvarnostjo. Vse pogosteje pa se digitalne komunikacije, pogosto prikrite v svoji pravi nameri, izrabljajo za različne trženjske ali politične namene.

image
Branje časopisov in tudi revij danes pomeni podporo objektivnem novinarskem poročanju kot nujno potrebni protiuteži pluralizacije digitalnih vsebin. FOTO: Roman Šipić/Delo 


Zato sedaj, bolj kot kadarkoli prej v medijski zgodovini, tiskani mediji, poleg televizijskih ter radijskih, nosijo osrednjo vlogo pri zagotavljanju kakovostnega novinarskega diskurza, ki temelji na preverjenih informacij, s pomočjo katerih si splošna javnost lahko ustvari pravo predstavo o stanju družbe in aktualnih družbeno perečih problemih.

Tako branje časopisov in tudi revij danes pomeni podporo objektivnem novinarskem poročanju kot nujno potrebni protiuteži pluralizacije digitalnih vsebin, ki pogosto ne sledijo novinarskim ali drugim standardom ustreznih komunikacij.