Učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Spodnja Šiška je vneta bralka. Tako ni čudno, da je učencem zaželela, da bi med počitnicami našli tudi čas za branje. Ni ji tuja niti tehnologija, zanje pripravlja računalniške sobe pobega. Ne mara oznake, da je slovenščina težka. Tudi za priseljence ne, ki jih ob popoldnevih poučuje na tečajih za slovenščino kot tuji jezik.

Nina Bradić, ki je od junija tudi vršilka dolžnosti ravnateljice, nas je sprejela tik pred počitnicami, na njeni mizi je počivala knjiga Mulca Andreasa Steinhöfla. »Rada berem, pa ne samo knjig za odrasle. Mladinske se mi zdijo morda še večji izziv, preberem tudi kakšno, ki sem jo že v mlajših letih in jo zdaj dojemam drugače,« pojasni učiteljica, sicer tudi članica predmetne komisije za slovenščino za nacionalno preverjanje znanja (NPZ). Ta že nekaj let opozarja na težave z bralnim razumevanjem, bralno pismenostjo.

»Samo najboljši učenci znajo dobro napisati jezikovno korektno besedilo. Ves čas opozarjamo, da temeljno znanje otroci imajo. Težava so povezovanje, sinteza, analiza, vrednotenje. Težko se izrazijo, ker ne najdejo besed, s katerimi bi lahko povedali, kaj želijo.« Lani jo je tako, denimo, presenetilo, ker niso razumeli besede mesnica. Sklepali so, da je nekaj v povezavi z mesom, niso pa vedeli, kaj. »Verjetno zato, ker meso danes kupujemo v trgovinah.«

Nina Bradić s svojim 7. a. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Svojim učencem daje v branje različne knjige, ki bi bile zanje lahko zanimive in gredo v korak s časom, da jih pritegne njihova vsebina. Posebej je pozorna na fante. »Iščem besedila, ki so zunaj moje cone udobja, o športu, avtomobilih ali kaj podobnega. Tudi s takšnimi lahko preverjaš bralno razumevanje. Tako poskušam pridobiti njihovo pozornost. To je najpomembnejše. In vedno jim povem, da v resnici berejo zelo veliko, samo občutka nimajo, da veliko berejo.« Otrokom za počitniške dni predlaga dela Nataše Konc Lorenzutti Jutri bom siten kot pes, Gremo mi v tri krasne in Avtobus ob treh pa Bleščivko Špele Frlic in Sončnico Vinka Möderndorferja.

Sodobna tehnologija

Pozornost otrok in mladostnikov zelo ugrabljajo pametni telefoni in druge naprave. Tudi način pisanja se je prav zaradi kratkih sporočil precej spremenil. »Pri telefonih je treba iskati šumnike, črke, ki za angleško abecedo niso značilne. Človek hitro ubere krajšo pot oziroma črko, ki je v resnici neustrezna. In tako dobimo namesto Celovške Celovsko.« A učiteljica kljub temu pravi, da tehnologiji ne moremo ubežati, zato je bolje, da se jo naučimo pametno uporabljati.

Otroku sporočamo: vreden si toliko kot tvoja ocena

Za otroke rada pripravi sobo pobega. »Zapre« jih vanjo, za vstop v naslednji prostor pa morajo pravilno odgovoriti na vprašanje. Ne morejo kar preskočiti v zadnjo sobo, odgovor, ki je ključ za zaklenjena vrata, mora biti pravilno napisan. Če je ključ Ljubljana, mora biti torej zapisano z veliko začetnico, Celovška pa mora imeti š in ne s. »Dejstvo je, da je tehnologija del našega življenja. Ne bomo ukinili telefonov in računalnikov, ampak se moramo naučiti po pameti živeti z njimi. Da niso središče našega življenja, da chatgpt ni tvoj edini prijatelj, ki je vedno prijazen in se nikoli ne razjezi nate, ampak vedno prijazno odgovarja. To je nerealno. Lahko pa tehnologijo uporabimo, da nam pomaga priti iz točke A v točko B, poiskati dobro knjigo, da spiše kuharski recept, v katerem zamenja neko zame neustrezno sestavino.«

Spisa vendarle ne sme pisati, poudarja učiteljica. »Lahko da idejo, ampak ti jo moraš razširiti. Sem pa že opazila, da je kdo uporabljal chatgpt pri spisu, in sem ga opozorila. To se hitro vidi po načinu pisanja in uporabi besed, ki jih ne razumejo. Tudi v učilnici smo chatgptju enkrat dali navodilo, da napiše obnovo neke knjige, ki smo jo brali. Obnova je bila povsem napačna. Očitno je slovenska baza še v povojih in je bilo vse narobe. To se mi zdi tudi dobra izkušnja za otroke.«

Navodilo za delo kot besedilno vrsto verjetno najlažje usvojiš v praksi. FOTO: osebni arhiv

Z igro do znanja

Za učence pripravlja še druge igre. Razdeli jih v skupine in vsaka pripravi predstavitev na neko drugo temo. Šele ko vse skupine vse predstavijo, dobijo celotno sliko. Uporablja tudi aplikacijo, v katero vpisujejo rešitve za naloge, ki jih skrije po različnih delih šolskega igrišča. »Iščejo delčke nalog, tablice pa uporabijo za predstavitev naloge, ki so jo opravili. Tako združujem sodobni način z gibanjem. Gibanje je res pomembno, ker veliko sedijo, mnogi gredo po šoli še v glasbeno šolo, kjer je tudi veliko sedenja.«

Veliko zabave je bilo tudi pri obravnavi besedilnih vrst, konkretno navodil za delo. Uro so pripravili kar v gospodinjski učilnici, pomagala je tudi učiteljica gospodinjstva. »Dobili so recept za pripravo pice, pri katerem ni treba, da testo vzhaja, in je zato hitreje narejeno. Prebrati so morali navodilo in narediti pico, eni so pripravili pogrinjke. Vmes so pogledali, kako so napisani glagoli, kaj je značilno za to besedilno vrsto. Imam celiakijo, tako da sem našla recept za brezglutensko pico, ki smo jo na koncu skupaj pojedli. Tako so spoznali besedilno vrsto in jo razumeli tudi v praksi. To je najpomembnejše.«

Pri peki pic je pomagala tudi učiteljica gospodinjstva. FOTO: osebni arhiv

Lažje je biti tiho

Všeč ji je, da je v novem učnem načrtu, ki ga je pred kratkim potrdil strokovni svet, veliko praktičnih vsebin. »Tvorjenje besedil, tudi govornih. Govor se mi zdi še večja težava kot pisanje.« Govorni nastop pred polnim razredom je za marsikoga težka izkušnja. »Izziv je že, da nekaj poveš. Lažje je biti tiho in počakati, da ura mine. Če pa moraš kaj povedati, se moraš aktivirati. S tem se izpostaviš. Govornih nastopov sicer ne začnemo pred tablo. Sprva vedno govorijo kar iz klopi, ker se tam počutijo varneje.«

Velik izziv je tudi delo s priseljenci. Na šoli imajo otroke iz Ukrajine, Kazahstana, nekdanjih jugoslovanskih republik, tudi s Kosova. Nina Bradić je pripravila svoj program dela, prakso ima, saj popoldne uči na tečajih za tujce na Cenetu Štuparju. »V 6. in 7. razredu lahko morda spremljajo delček snovi, če pa se vključijo šele v 8. razredu, je to velik izziv. Že zaradi besedišča. Staršem vedno svetujem, da se tudi oni vpišejo na tečaje, otroke pa poskušajo vključiti v čim več aktivnosti, kjer so v tako imenovani jezikovni kopeli, torej obkroženi s slovenskim jezikom.«

Hrvaški otroci imajo boljšo bralno pismenost kot naši. Kaj počno bolje?

Za učence priseljence svoje ure slovenščine individualizira. »Pripravim jim prilagojeno gradivo. Imamo tudi nekaj učbenikov, ki jih je izdal Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Da pri mojih urah ne gledajo v zrak, ampak se naučijo vsaj nekaj besed.« Nerada reče, da je slovenščina težka. Priznava pa, da imajo nekateri več težav. »Ljudem, ki prihajajo iz arabskih in azijskih držav, zelo veliko težav povzroča že zapis in tudi sam izgovor posameznih glasov.«

Brezskrbne počitnice

Učiteljica je skoraj dvajset let. V tem času se je spremenila celotna družba in z njo tudi šola. Zdaj pri pouku uporablja povezavo tablice z interaktivno tablo, tako pomaga tudi otrokom, ki jih zaradi bolezni ali športnih priprav ni pri pouku in ga lahko spremljajo na daljavo ter vidijo vse napisano na tablo enako kot sošolci v šoli in slišijo razlago. A tega je za dva meseca konec. »Otrokom želim, da si med počitnicami naberejo novih moči, nove energije. Hkrati pa, da bi v obilici prostega časa našli tudi čas za branje, družino in svoje najbližje.«

Učitelj sem! Učiteljica sem!