Učitelji v milosti in nemilosti nove oblasti
V prihajajočem šolskem letu je ogrožena organizacija pouka, saj bo 300 učiteljem poučevanje delno onemogočeno.
Odpri galerijo
Največ zagat z organizacijo pouka bo na manjših, perifernih šolah.
Ljubljana – Ker so poslanci predčasno zaključili z delom, saj na njihovem dnevnem redu ni znašla novela zakona o financiranju izobraževanja. Od njenega sprejema je odvisna organizacija pouka v prihodnjem šolskem letu in usoda tristoterice učiteljev, ki poleg svojih predmetov petino časa poučujejo še sorodne.
Potrditev novele bi omogočila, da bi učitelji 20 odstotkov časa še naprej poučevali predmete, za katere niso strokovno usposobljeni, vendar imajo dovolj znanja in izkušenj, da rešujejo izvajanje vsakodnevnega pouka. Pred tremi leti so lahko poučevali 40 odstotkov predmetov ali glasbil, za katere niso izpolnjevali pogojev, potem je odstotek padel na 30, danes pa lahko takšnim predmetom namenijo petino svojega časa, pojasnjuje predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan.
Jeseni tega ne bodo več smeli početi, saj poslanci niso odločali o podaljšanju prehodnega obdobja še za pet let, kot so ga predlagali v sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Zaradi tega se bodo tako v osnovnih kot glasbenih šolah pojavile organizacijske težave. Učitelj klarineta na glasbeni šoli denimo ne bo smel več poučevati saksofona, četudi je s tem glasbilom prejel priznanja in dosegel dobre uvstitve na tekmovanjih.
Učitelji rešujejo obstoj dejavnosti
»To bo povzročilo zelo velik problem za manjše, perferne, gorske šole, ki zagotavljajo, da ljudje ostajajo tam, in se ne selijo v urbana središča. Določeno število vasi bo začelo umirati. Kdo se bo vozil na primer v 50 kilometrov oddaljen kraj, da bo poučeval nekaj ur likovne vzgoje ali zgodovine,« se retorično sprašuje Pečan.
Poleg tega, da bo podeželje izumrlo in da bodo morale šole nekatere programe ukinjati, svari tudi pred tem, da bodo nekateri učitelji po 15 ali 30 letih poučevanja postali tehnološki višek, ki mu bo treba plačati odpravnino. Ali pa bodo delo obdržali, vendar prejeli petino nižjo plačo oziroma bodo morali njihovo delo nadomestiti drugi učitelji z ustrezno izobrazbo, kar bo povzročilo izplačevanje visokih potnih stroškov. Pečan pravi, da gre za stroške, ki bodo povsem po nepotrebnem bremenili državni proračun.
Oba, tako Pečan kot Svizov glavni tajnik Branimir Štrukelj, s prstom kažeta na poslance. Prvi zatrjuje, da so neresni in popolnoma ignorantski pri zakonih, ki so v korist skupnosti, s čimer kažejo, da jim je, bolj kot dobrobit države pomembno, kdo bo v hramu demokracije osvojil več stolčkov, drugi pravi, da so razmere v njem »nenormalne«.
Srednje šole neznanka
»Smo v zelo zahtevni situaciji. Zaradi padca zakona bomo skušali pomemben del negativnih učinkov, ki ga je ta proizvedel, skompenzirati s spremembo pravilnikov. Za 1. september ne bo mogoče ukreniti nič pametnega, razen, če bo pri novi vladi dovolj razuma, da se pomemben del teh problemov reši na takšen način,« kaže na rešitev Štrukelj.
Točke, ki določajo pogoje za poučevanje posameznega predmeta bi lahko prilagodili tako, da bi razširili nabor tistih, ki ga lahko poučujejo, je prepričan. S pravilnikom lahko po sogovornikovih besedah denimo določijo, da lahko gospodinjstvo poučujejo tudi učitelji z diplomo iz kemije in biologije, morda še fizike, s čimer bi ta problem lahko zelo zmanjšali, ne pa tudi povsem izkoreninili.
Tudi na srednjih šolah namreč učitelji poučujejo predmete, za katere nimajo formalne izobrazbe, vendar je stanje tam še večja neznanka. Natančnega pregleda nad njihovim številom nima nihče, poudarja prvi sindikalist, medtem ko je v primarnem izobraževanju takšnih učiteljev po podatkih ministrstva za izobraževanje takšnih 300, kar po Štrukljevi oceni sicer ni dramatična številka.
Dopustnost pod vprašajem
Na pristojnem ministrstvu se omenjene problematike, do katere je po njihovih besedah prišlo zaradi široke razvejanosti mreže šol, zavedajo, zato jo bodo reševali prednostno – v dialogu s šolami in sindikati, napoveduje Tina Hrastnik iz službe za odnose z javnostmi. Ker je usposobljenost učitelja eden temeljev kakovosti izobraževanja, imamo za poučevanje posameznih predmetov določene zahtevne kadrovske pogoje, kar pa izjemno otežuje organizacijo dela, še posebej na manjših šolah, še priznavajo.
V preteklosti so se razvile mnoge razprave o tem, če je sploh dopustno, da učitelji določen čas poučujejo tudi predmete, za katere niso povsem strokovno usposobljeni, vendar se je v zadnjih treh letih izkazalo, da brez tega, da opravijo določeno število ur, pouka pač ni mogoče organizirati.
Na ministrstvu so takšno ureditev marca želeli podaljšati tudi v noveli zakona, ampak ta zaradi postopkovnih razlogov – prednost je imela novela zakona, ki je uresničevala ustavno odločbo o financiranju zasebnega šolstva – ni bila pravočasno uvrščena na sejo državnega zbora.
Potrditev novele bi omogočila, da bi učitelji 20 odstotkov časa še naprej poučevali predmete, za katere niso strokovno usposobljeni, vendar imajo dovolj znanja in izkušenj, da rešujejo izvajanje vsakodnevnega pouka. Pred tremi leti so lahko poučevali 40 odstotkov predmetov ali glasbil, za katere niso izpolnjevali pogojev, potem je odstotek padel na 30, danes pa lahko takšnim predmetom namenijo petino svojega časa, pojasnjuje predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan.
Jeseni tega ne bodo več smeli početi, saj poslanci niso odločali o podaljšanju prehodnega obdobja še za pet let, kot so ga predlagali v sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Zaradi tega se bodo tako v osnovnih kot glasbenih šolah pojavile organizacijske težave. Učitelj klarineta na glasbeni šoli denimo ne bo smel več poučevati saksofona, četudi je s tem glasbilom prejel priznanja in dosegel dobre uvstitve na tekmovanjih.
Učitelji rešujejo obstoj dejavnosti
»To bo povzročilo zelo velik problem za manjše, perferne, gorske šole, ki zagotavljajo, da ljudje ostajajo tam, in se ne selijo v urbana središča. Določeno število vasi bo začelo umirati. Kdo se bo vozil na primer v 50 kilometrov oddaljen kraj, da bo poučeval nekaj ur likovne vzgoje ali zgodovine,« se retorično sprašuje Pečan.
Poleg tega, da bo podeželje izumrlo in da bodo morale šole nekatere programe ukinjati, svari tudi pred tem, da bodo nekateri učitelji po 15 ali 30 letih poučevanja postali tehnološki višek, ki mu bo treba plačati odpravnino. Ali pa bodo delo obdržali, vendar prejeli petino nižjo plačo oziroma bodo morali njihovo delo nadomestiti drugi učitelji z ustrezno izobrazbo, kar bo povzročilo izplačevanje visokih potnih stroškov. Pečan pravi, da gre za stroške, ki bodo povsem po nepotrebnem bremenili državni proračun.
Oba, tako Pečan kot Svizov glavni tajnik Branimir Štrukelj, s prstom kažeta na poslance. Prvi zatrjuje, da so neresni in popolnoma ignorantski pri zakonih, ki so v korist skupnosti, s čimer kažejo, da jim je, bolj kot dobrobit države pomembno, kdo bo v hramu demokracije osvojil več stolčkov, drugi pravi, da so razmere v njem »nenormalne«.
Srednje šole neznanka
»Smo v zelo zahtevni situaciji. Zaradi padca zakona bomo skušali pomemben del negativnih učinkov, ki ga je ta proizvedel, skompenzirati s spremembo pravilnikov. Za 1. september ne bo mogoče ukreniti nič pametnega, razen, če bo pri novi vladi dovolj razuma, da se pomemben del teh problemov reši na takšen način,« kaže na rešitev Štrukelj.
Točke, ki določajo pogoje za poučevanje posameznega predmeta bi lahko prilagodili tako, da bi razširili nabor tistih, ki ga lahko poučujejo, je prepričan. S pravilnikom lahko po sogovornikovih besedah denimo določijo, da lahko gospodinjstvo poučujejo tudi učitelji z diplomo iz kemije in biologije, morda še fizike, s čimer bi ta problem lahko zelo zmanjšali, ne pa tudi povsem izkoreninili.
Tudi na srednjih šolah namreč učitelji poučujejo predmete, za katere nimajo formalne izobrazbe, vendar je stanje tam še večja neznanka. Natančnega pregleda nad njihovim številom nima nihče, poudarja prvi sindikalist, medtem ko je v primarnem izobraževanju takšnih učiteljev po podatkih ministrstva za izobraževanje takšnih 300, kar po Štrukljevi oceni sicer ni dramatična številka.
Dopustnost pod vprašajem
Na pristojnem ministrstvu se omenjene problematike, do katere je po njihovih besedah prišlo zaradi široke razvejanosti mreže šol, zavedajo, zato jo bodo reševali prednostno – v dialogu s šolami in sindikati, napoveduje Tina Hrastnik iz službe za odnose z javnostmi. Ker je usposobljenost učitelja eden temeljev kakovosti izobraževanja, imamo za poučevanje posameznih predmetov določene zahtevne kadrovske pogoje, kar pa izjemno otežuje organizacijo dela, še posebej na manjših šolah, še priznavajo.
V preteklosti so se razvile mnoge razprave o tem, če je sploh dopustno, da učitelji določen čas poučujejo tudi predmete, za katere niso povsem strokovno usposobljeni, vendar se je v zadnjih treh letih izkazalo, da brez tega, da opravijo določeno število ur, pouka pač ni mogoče organizirati.
Na ministrstvu so takšno ureditev marca želeli podaljšati tudi v noveli zakona, ampak ta zaradi postopkovnih razlogov – prednost je imela novela zakona, ki je uresničevala ustavno odločbo o financiranju zasebnega šolstva – ni bila pravočasno uvrščena na sejo državnega zbora.
Poslansko zaviranje državeIzredno sejo državnega zbora so zaradi sprejema 14 zakonov zahtevali v SMC in Levici, vendar je pogoje za uvrstitev nanjo izpolnilo samo šest zakonov: o enakih možnostih žensk in moških, zavarovanju poklicnih športnikov, zagotavljanju sredstev za nujne kulturne programe, uresničevanju pravic pripadnikov nekdanje SFRJ, dodatku k pokojnini in o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.
Ostali so predprejšnji teden, zaradi obstrukcije sej matičnih odborov, ki so si jo privoščili v koalicijskih SD in Desusu ter opozicijskih SDS in NSi, obležali v predalu. Kot so pojasnili, vsi zavračajo sprejemanje tako velikega števila zakonov tik pred volitvami, saj nekateri posegajo v proračun.
Zaradi tega bodo najbolj prikrajšani otroci s posebnimi potrebami. Zakon bi prav vsem – tudi sladkornim bolnikom, dolgotrajno bolnim, epileptikom, avtistom ter otrokom s čustveno-vedenjskimi težavami – dodelil pravico do spremljevalca v vrtcu ali šoli, ki so jo do zdaj imeli le gibalno ovirani.
Ostali so predprejšnji teden, zaradi obstrukcije sej matičnih odborov, ki so si jo privoščili v koalicijskih SD in Desusu ter opozicijskih SDS in NSi, obležali v predalu. Kot so pojasnili, vsi zavračajo sprejemanje tako velikega števila zakonov tik pred volitvami, saj nekateri posegajo v proračun.
Zaradi tega bodo najbolj prikrajšani otroci s posebnimi potrebami. Zakon bi prav vsem – tudi sladkornim bolnikom, dolgotrajno bolnim, epileptikom, avtistom ter otrokom s čustveno-vedenjskimi težavami – dodelil pravico do spremljevalca v vrtcu ali šoli, ki so jo do zdaj imeli le gibalno ovirani.
