Bo novi zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ga je ministrica Valentina Prevolnik Rupel poslala v koalicijsko usklajevanje, odpravil možnost, da zdravniki delajo na dveh mestih? »Dvojne prakse kompenzirajo pomanjkanje kadra. Brez njih zdravstveni domovi ne bodo imeli dovolj zdravnikov, nekatere bolnišnice bo treba zapreti,« odgovarja kirurg prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, ki osnutka zakona sicer še nima.

Posodabljanje zakonov nujno

Noveliranje zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) v Slovenskem zdravniškem društvu, Zdravniški zbornici Slovenije in Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov pozdravljajo, saj »glavnina zdravstvenih zakonov izhaja iz daljnega leta 1993, takoj po tem, ko smo zapustili prejšnjo družbeno ureditev. Zakoni so zastareli in ovirajo napore za ohranitev javnega zdravstvenega sistema,« so zapisali v skupnem odzivu na napoved premiera Roberta Goloba o ukinitvi dvojnih praks zdravniškega dela in medijsko poročanje o tem. Poudarjajo, da zagovarjajo ohranitev javnega zdravstva z izenačitvijo pogojev nagrajevanja zdravnikov in njihovih sodelavcev.

Zvezane roke javnega zdravstva

»Zaradi obstoječega zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o zavodih ima celotno javno zdravstvo zvezane roke in se ne more razvijati. Imamo planski sistem kot v nekdanji Sovjetski zvezi. Ali drugače: v Afriki privežejo kozo ob drevo, da pritegnejo leve. Tako je v Sloveniji z javnim zdravstvom,« ponazori prof. Komadina.

Meni, da je dvojna praksa zdravnikov najbrž obrobni del zakona, saj je nemogoče, da bi se ta ukvarjal z manjšino praviloma ozko specializiranih zdravnikov, ki ponujajo vrhunske storitve. »Prepoved dvojnih praks ne bo rešila javnega zdravstva, nasprotno, sproži lahko odločitve najbolj izurjenih zdravnikov, da javno zdravstvo zapustijo v celoti,« so zapisali v zdravniških organizacijah.

Zdravstveni trg je tudi tujina

Sogovornik pojasni, da le slaba tretjina od 7400 vseh zdravnikov dela v dvojni praksi. »Samo manjšina tistih, ki delajo v dvojni praksi, dela kot čisti zasebniki, v več kot 80 odstotkih pa je sekundarni delodajalec drugi javni zavod. Če bo zakon to preprečil, bo na primer celjska bolnišnica ostala brez radiologov, mariborska brez anesteziologov. V vseh bolnišnicah bo kak pacient umrl, ker interventnih subspecialistov v Sloveniji ni toliko, da bi jih bilo dovolj za vse bolnišnice.

»Vsi uspešni zdravstveni sistemi – Nizozemska, Švica, Avstrija, Nemčija, Francija – kombinirajo zasebne in državne izvajalce v javnem zdravstvenem sistemu,« je dejal prof. dr. Radko Komadina v imenu zdravniških organizacij. Foto Leon Vidic

Zdravstveni domovi bodo ostali brez dermatologov, okulistov, nekateri brez pediatrov,« ugotavlja Komadina, ki je strokovni direktor celjske bolnišnice. Dodaja, da gredo zdravniki delat v čisto zasebništvo, ker je na trgu zelo veliko povpraševanje po zdravstvenih storitvah. Zdravstveni trg pa ni Slovenija, to so tudi sosednje države, kamor bodo odšli. Spomni, da so na Hrvaškem tako povišali zdravniške plače, da ne bo več zdravnikov iz nekdanjih jugoslovanskih republik.

Kot pravi, se v medijih že dolgo problematizirajo dvojne prakse. »Namesto da bi se zdravnikom zahvalili za pripravljenost več delati, se jih ponižuje z izrazom dvoživke in zaslužkarji. Nihče doslej ni potegnil nobenega vzvoda, da bi to spremenil, ker bi se zrušila celotna struktura zdravstva. Če se bodo odločili prepovedati dvojne prakse, je absolutno potrebno prehodno obdobje,« meni sogovornik, ki pa se mu to ne zdi prava pot.

Uspešne države kombinirajo javno in zasebno

»Vsi uspešni zdravstveni sistemi – Nizozemska, Švica, Avstrija, Nemčija, Francija – kombinirajo zasebne in državne izvajalce v javnem zdravstvenem sistemu. Doseči moramo integracijo in sinergijo državnih, občinskih in zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev,« menijo v koordinaciji zdravniških organizacij. In recept?

Svetujejo, naj se regulacijske spremembe za ohranitev javnega zdravstva zgodijo z ustreznim plačevanjem zdravstvenih storitev, kar zahteva posodobitev avstralskega sistema plačevanja storitev po skupinah podobnih primerov, ki ga uporabljamo v Sloveniji. Prav tako je treba izenačiti razmere dela in plačila za delo med javnimi in zasebnimi izvajalci.

»V javnem zdravstvu smo plačani za ure prisotnosti, v zasebnem za učinkovitost. Od tod izvirajo zelo velike razlike v zaslužku. Če bodo pogoji izenačeni, če bomo vsi plačani po učinkovitosti, ne bo noben zdravnik več hotel delati v 'garaži', vsi bodo želeli ostati na klinikah. Dvojna praksa se bo sama po sebi razblinila,« meni prof. Radko Komadina.