Uporabnike je treba postaviti v središče

Posvet o dolgotrajni oskrbi: Problematike kadrov se bo treba lotiti sistemsko, so bili enotni udeleženci
Fotografija: Promocijo za poklic v zdravstveni negi bo treba začeti že v vrtcih. Foto Tadej Regent
Odpri galerijo
Promocijo za poklic v zdravstveni negi bo treba začeti že v vrtcih. Foto Tadej Regent

Skrb za starejše je v Sloveniji dobro urejena, je bilo temeljno vodilo razmisleka Klavdije Kobal Straus z ministrstva za zdravje na posvetu Moje delo je delo za starejše v Gorenji vasi, seveda pa ponuja veliko izzivov in zahteva nekatere spremembe. Vsi udeleženci pa so bili enotni: sistemsko se bo treba lotiti predvsem problematike kadrov.

»Dejstvo je, da se staramo. Če se staramo, pomeni, da živimo bolje in dlje. Povečuje se delež starejših od 85 let, ta naj bi s 5 odstotkov leta 2016 narasel na kar na 11,4 odstotka leta 2050. Slovenija bo ena najstarejših družb, po projekcijah celo peta najstarejša na svetu, najpogosteje pa storitev in pomoč pri dolgotrajni oskrbi potrebujejo ravno starejši. Daljšanje življenjske dobe še ne pomeni daljšanja let zdravega življenja,« je dejala Kobalova in dodala, da pogosto pozabljamo na velik delež oseb z demenco, ki naj bi jih bilo pri nas 34.000.


V različnih občinah različne pravice


Vodja direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus pravi, da je skrb za starejše v Sloveniji dobro urejena. Foto Jože Suhadolnik
Vodja direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus pravi, da je skrb za starejše v Sloveniji dobro urejena. Foto Jože Suhadolnik
So demografske spremembe res problem ali so lahko izziv? »Življenje se podaljšuje, imamo vse več sodobnih tehnologij, vedno boljša zdravila. Vse bolj se zavedamo, da moramo na zdravem življenju in preventivi delati predvsem sami. Statistika kaže, da se nam vsak v preventivo vloženi evro pozna v za 6 evrov manjših izdatkih za kurativo,« je razložila Kobalova. Eden glavnih izzivov pri iskanju rešitev v dolgotrajni oskrbi je poenotenje pravic: »O njem težko govorimo, če državljani na majhnem območju Slovenije plačajo tako različne zneske za uro storitev. Na nekaterih koncih države osebe z demenco dobijo dodatek za pomoč in postrežbo, na drugih ne.« Zakaj sploh poskušamo urediti področje dolgotrajne oskrbe? »Da bi zagotovili integrirano oskrbo za starejše tam in takrat, ko jo bodo potrebovali, in da uporabnika postavimo v središče in storitve organiziramo okrog njega po njegovih potrebah in željah,« je dodala Kobalova.


Le četrtina šolajočih se dobi zaposlitev v zdravstvu


Škofjeloški center slepih, slabovidnih in starejših poleg institucionalnega varstva že dlje časa, od leta 2015, izvaja tudi pomoč družini na domu, število uporabnikov ves čas raste. Tudi direktorica centra Silva Košnjek je opozorila na problematiko kadra, s katero se spopadajo domala vsi domovi za starejše. »Za pridobitev ustreznega kadra bi bil potreben sistemski pristop. Primanjkuje nam srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, bolničarjev skoraj ni. Problem je tudi starost kadra, v našem centru je povprečna starost delavk skoraj 50 let, vemo pa, kaj tako naporno delo potegne za sabo. Vesela sem, da sodelovanje s srednjimi šolami res dobro poteka,« je podčrtala Košnjekova.


Izobražen kader odhaja v Avstrijo


Ena od slovenskih šol, ki izobražujejo bodoče zaposlene v zdravstveni negi, je tudi jeseniška srednja šola. »Zdravstvena nega je ena od usmeritev, pri katerih starši zelo vplivajo na izbiro in vpis otrok, kar ni najbolje. Zadnja leta ljudje o medicinskih sestrah povečini poslušajo, da so zgarane, slabo plačane, da stavkajo. Tudi to se pozna pri vpisu. Promocije smeri ne bomo več izvajali le v devetih razredih osnovne šole, začeli bomo že v vrtcih,« je poudarila ravnateljica Monika Lotrič. Zadnji dve leti so spremljali nadaljnjo pot maturantov programa zdravstvene nege: od 50 se jih četrtina zaposli v zdravstvu, tri četrtine se jih vpiše na višje in visoke šole, a jih polovica že pred koncem prvega letnika opusti študij in se večinoma zaposli v gostinstvu. »Ker smo blizu meje, nas lahko skrbi tudi, da vsako leto izdamo več potrdil o opravljenem praktičnem pouku, potrebnih za delo v Avstriji ali Nemčiji. Pred nekaj leti smo izdali dve, zdaj jih izdamo 15,« je še opozorila Lotričeva.

Preberite še:

Komentarji: