Usihanje državnih zalog zaščitne opreme
Stanje v osrednjem skladišču: manjka 19 od 43 vrst izdelkov. Kljub temu jim uspe izpolniti naročila – po 1. juniju jim tega ne bo več treba.
Odpri galerijo
Prevzemanje zaščitne opremev državnem logističnem centru v Rojah. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Iz več različnih virov prihajajo informacije, da naj bi bile državne blagovne rezerve z zaščitno opremo opustošene. Na Upravi RS za zaščito in reševanje trdijo nasprotno. Iz četrtkovega popisa zalog v državnem logističnem centru na Rojah je razvidno, da nekaterih vrst artiklov resda nimajo, medtem ko je nekatere maske, rokavice, plašče in očala pri njih še vedno mogoče dobiti, se pa lahko zaplete zaradi nepravilnih oznak izdelkov.
V mariborskem kliničnem centru so namreč prejeli 33.475 nepravilno označenih mask FFP2, zato se z Zavodom RS za blagovne rezerve dogovarjajo za zamenjavo. Poleg tega morajo iz državnih rezerv določeno število mask vrniti ljubljanskemu kliničnemu centru (kar so v teh dneh morda že storili), ki jim jih je posodil na začetku epidemije, ko je bilo skladišče prazno.
V četrtek so imeli v njem od 43 vrst medicinsko-tehničnih sredstev in zaščitne opreme na zalogi 24 artiklov. Neja Pavlica, predstavnica za stike z javnostmi na upravi za zaščito in reševanje, je v telefonskem pogovoru dejala, da jim uspe izpolniti vsa naročila, a zgodi se, da mora kdo na opremo kakšen dan dlje počakati. Med artikli, ki jih nimajo, so respiratorne zaščitne maske N-95, rokavice iz lateksa, zaščitno pokrivalo za čevlje …
Tam ni mogoče dobiti niti razkužil za roke in prostore, saj so na voljo na prostem trgu. »Namen državnih blagovnih rezerv je, da se zagotavljajo osnovna zaščitna sredstva, in še to le za čas otežene oziroma motene preskrbe na trgu,« so v zvezi s tem že pred časom pojasnili na ministrstvu za zdravje.
Ker je epidemija čez dober teden preklicana, državnim blagovnim rezervam torej ne bo več treba zagotavljati opreme posameznim izvajalcem, ki jo bodo morali kupiti na trgu. Za številne to ne bo večje breme, saj so se morali na samo- iniciativnost zanesti že na začetku epidemije. Tudi pozneje v skladiščih civilne zaščite ni bilo na voljo vsega, kar so si posamezni izvajalci storitev želeli, zato so se raje zanesli sami nase in na svoje povezave z dobavitelji. V bolnišnici Trbovlje so kupili za sto tisoč evrov opreme, dobro so se založili tudi v obeh kliničnih centrih.
Se je pa v praksi dogajalo, da je bila nekaterim izvajalcem oprema iz rezerv zagotovljena, drugim pa ne. Tudi zdaj, ko je jasno, da po 1. juniju opreme iz državnih rezerv, plačane iz proračuna, ne bo več mogoče dobiti, si nekateri želijo ustvariti zaloge in jih morda moti, ker v rezervah ni več vsega, kar bi jim koristilo.
V mariborskem kliničnem centru so namreč prejeli 33.475 nepravilno označenih mask FFP2, zato se z Zavodom RS za blagovne rezerve dogovarjajo za zamenjavo. Poleg tega morajo iz državnih rezerv določeno število mask vrniti ljubljanskemu kliničnemu centru (kar so v teh dneh morda že storili), ki jim jih je posodil na začetku epidemije, ko je bilo skladišče prazno.
V četrtek so imeli v njem od 43 vrst medicinsko-tehničnih sredstev in zaščitne opreme na zalogi 24 artiklov. Neja Pavlica, predstavnica za stike z javnostmi na upravi za zaščito in reševanje, je v telefonskem pogovoru dejala, da jim uspe izpolniti vsa naročila, a zgodi se, da mora kdo na opremo kakšen dan dlje počakati. Med artikli, ki jih nimajo, so respiratorne zaščitne maske N-95, rokavice iz lateksa, zaščitno pokrivalo za čevlje …
INFOGRAFIKA: Delo
Tam ni mogoče dobiti niti razkužil za roke in prostore, saj so na voljo na prostem trgu. »Namen državnih blagovnih rezerv je, da se zagotavljajo osnovna zaščitna sredstva, in še to le za čas otežene oziroma motene preskrbe na trgu,« so v zvezi s tem že pred časom pojasnili na ministrstvu za zdravje.
Nič več do opreme, plačane iz proračuna
Ker je epidemija čez dober teden preklicana, državnim blagovnim rezervam torej ne bo več treba zagotavljati opreme posameznim izvajalcem, ki jo bodo morali kupiti na trgu. Za številne to ne bo večje breme, saj so se morali na samo- iniciativnost zanesti že na začetku epidemije. Tudi pozneje v skladiščih civilne zaščite ni bilo na voljo vsega, kar so si posamezni izvajalci storitev želeli, zato so se raje zanesli sami nase in na svoje povezave z dobavitelji. V bolnišnici Trbovlje so kupili za sto tisoč evrov opreme, dobro so se založili tudi v obeh kliničnih centrih.
Se je pa v praksi dogajalo, da je bila nekaterim izvajalcem oprema iz rezerv zagotovljena, drugim pa ne. Tudi zdaj, ko je jasno, da po 1. juniju opreme iz državnih rezerv, plačane iz proračuna, ne bo več mogoče dobiti, si nekateri želijo ustvariti zaloge in jih morda moti, ker v rezervah ni več vsega, kar bi jim koristilo.
