Ustanovili novo komisijo za pogajanja z Verbundom
Država vztraja pri poravnavi, drugi tožniki pa nizke ponudbe za plačilo škode zavračajo.
Odpri galerijo
Na mariborskem okrožnem sodišču so nekatere tožbe zoper Verbund združili, da bi pospešili postopke ter znižali stroške izvedencev. FOTO: Tadej Regent/Delo
Z avstrijskim energetskim gigantom, družbo Verbund, ki naj bi – tako trdijo tožniki – leta 2012 zakrivila katastrofalne poplave v porečju Drave, se želi država za škodo na državni infrastrukturi še vedno poravnati. V ta namen je pred kratkim ustanovila novo delovno komisijo.
Po informacijah z ministrstva za okolje in prostor komisijo vodi državna sekretarka z ministrstva Metka Gorišek. V novi delovni skupini so predstavniki različnih ministrstev (za okolje in prostor, infrastrukturo, pravosodje, zunanje zadeve) in državnega pravobranilstva. »Pogajanja še potekajo, zato jih ne moremo komentirati, prav tako ne moremo razkrivati pogajalskih izhodišč,« so bili skopi s pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.
Bolj zgovoren je bil celovški odvetnik Franz Serajnik, ki s skupino slovenskih odvetnikov v tožbah zoper Verbund na treh slovenskih sodiščih zastopa največje število oškodovancev. »Zgodbe o pogajanjih se očitno spet ponavljajo. Kolikokrat še? Dokler se pojavljajo, lahko samo ovirajo odločnost sodišč,« je prepričan Serajnik.
Po njegovih informacijah se pravde na mariborskem, ptujskem in slovenjgraškem sodišču premikajo, čeprav počasi. Oškodovanci, ki jih zastopa, po njegovem doslej niso imeli realne možnosti za pogajanja o odškodnini s Verbundom in jih pred kako sodbo tudi ne bodo imeli. Verbundove ponudbe za poravnavo so bile po Serajnikovem prepričanju le prikladen način za zavlačevanje postopkov. V Vuzenici, kjer se je občina z občani odločila za skupinsko tožbo, so od Verbunda dobili ponudbo, da jim plačajo tri odstotke škode. Zavrnili so jo kot neprimerno.
»V nekaterih primerih bodo kmalu prišli v neki 'finale', vsaj na prvi stopnji. Kdaj bo to, pa raje ne špekuliram,« je rekel Serajnik. Predsednica mariborskega okrožnega sodišča Alenka Zadravec je povedala, da so obravnave v zadevah Verbund razpisane na pravdnem oddelku sodišča v dveh zadevah na okrajnem sodišču v Mariboru. Na gospodarskem oddelku mariborskega okrožnega sodišča pa obravnav trenutno ni razpisanih.
Na mariborskem okrožnem sodišču so nekatere zadeve združili, da bi z manjšim številom obravnav pri zaslišanju izvedencev pospešili postopke ter znižali stroške izvedencev. »Združene so bile tiste pravdne zadeve, ki imajo po določenih sklopih nekatere skupne imenovalce,« je pojasnila predsednica sodišča in dodala, da na pravdnem oddelku še vedno ugotavljajo temelj tožbenega zahtevka v vseh zadevah, na gospodarskem oddelku pa še v nobeni zadevi niso ugotavljali višine odškodninskega zahtevka.
Posamezniki, lokalne skupnosti, podjetja, društva in zavarovalnice so zoper Verbund vložili 79 tožb, s katerimi od avstrijskega upravljavca hidroelektrarn na Dravi terjajo več kot 100 milijonov evrov odškodnin. Na sodišču želijo dokazati, da je Verbund z napačnim upravljanjem svojih akumulacij in jezov povzročil rušilni poplavni val, ki je povzročil veliko materialno škodo ob celotni strugi reke Drave v Sloveniji. Verbund krivdo za poplave ves čas zavrača, za škodo, ki jo je povzročil na avstrijski strani, v obmejni občini Labot, pa se je poravnal že spomladi 2018 z zneskom v višini 1,9 milijona evrov.
Po informacijah z ministrstva za okolje in prostor komisijo vodi državna sekretarka z ministrstva Metka Gorišek. V novi delovni skupini so predstavniki različnih ministrstev (za okolje in prostor, infrastrukturo, pravosodje, zunanje zadeve) in državnega pravobranilstva. »Pogajanja še potekajo, zato jih ne moremo komentirati, prav tako ne moremo razkrivati pogajalskih izhodišč,« so bili skopi s pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.
Bolj zgovoren je bil celovški odvetnik Franz Serajnik, ki s skupino slovenskih odvetnikov v tožbah zoper Verbund na treh slovenskih sodiščih zastopa največje število oškodovancev. »Zgodbe o pogajanjih se očitno spet ponavljajo. Kolikokrat še? Dokler se pojavljajo, lahko samo ovirajo odločnost sodišč,« je prepričan Serajnik.
Po njegovih informacijah se pravde na mariborskem, ptujskem in slovenjgraškem sodišču premikajo, čeprav počasi. Oškodovanci, ki jih zastopa, po njegovem doslej niso imeli realne možnosti za pogajanja o odškodnini s Verbundom in jih pred kako sodbo tudi ne bodo imeli. Verbundove ponudbe za poravnavo so bile po Serajnikovem prepričanju le prikladen način za zavlačevanje postopkov. V Vuzenici, kjer se je občina z občani odločila za skupinsko tožbo, so od Verbunda dobili ponudbo, da jim plačajo tri odstotke škode. Zavrnili so jo kot neprimerno.
Združili več pravd
»V nekaterih primerih bodo kmalu prišli v neki 'finale', vsaj na prvi stopnji. Kdaj bo to, pa raje ne špekuliram,« je rekel Serajnik. Predsednica mariborskega okrožnega sodišča Alenka Zadravec je povedala, da so obravnave v zadevah Verbund razpisane na pravdnem oddelku sodišča v dveh zadevah na okrajnem sodišču v Mariboru. Na gospodarskem oddelku mariborskega okrožnega sodišča pa obravnav trenutno ni razpisanih.
V Vuzenici bi Verbund tožnikom poravnal le tri odstotke škode. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Na mariborskem okrožnem sodišču so nekatere zadeve združili, da bi z manjšim številom obravnav pri zaslišanju izvedencev pospešili postopke ter znižali stroške izvedencev. »Združene so bile tiste pravdne zadeve, ki imajo po določenih sklopih nekatere skupne imenovalce,« je pojasnila predsednica sodišča in dodala, da na pravdnem oddelku še vedno ugotavljajo temelj tožbenega zahtevka v vseh zadevah, na gospodarskem oddelku pa še v nobeni zadevi niso ugotavljali višine odškodninskega zahtevka.
Posamezniki, lokalne skupnosti, podjetja, društva in zavarovalnice so zoper Verbund vložili 79 tožb, s katerimi od avstrijskega upravljavca hidroelektrarn na Dravi terjajo več kot 100 milijonov evrov odškodnin. Na sodišču želijo dokazati, da je Verbund z napačnim upravljanjem svojih akumulacij in jezov povzročil rušilni poplavni val, ki je povzročil veliko materialno škodo ob celotni strugi reke Drave v Sloveniji. Verbund krivdo za poplave ves čas zavrača, za škodo, ki jo je povzročil na avstrijski strani, v obmejni občini Labot, pa se je poravnal že spomladi 2018 z zneskom v višini 1,9 milijona evrov.
