Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Dolgo pričakovani ukrepi proti prekarnosti v kulturi

Ključna je uvedba štirih kariernih razredov, spreminjajo se tudi kriteriji, uveljavitev načela »vsako delo šteje«.
»Uvedba vstopnega kariernega razreda je odgovor na nujnost reševanja t. i. izgubljenih generacij, visoko prekariziranih mladih v kulturi, ki imajo po zaključku študija težave z ureditvijo svojega pravnega statusa,« pravi Marko Rusjan. FOTO: Nebojša Tejić/STA
»Uvedba vstopnega kariernega razreda je odgovor na nujnost reševanja t. i. izgubljenih generacij, visoko prekariziranih mladih v kulturi, ki imajo po zaključku študija težave z ureditvijo svojega pravnega statusa,« pravi Marko Rusjan. FOTO: Nebojša Tejić/STA
13. 6. 2024 | 14:08
13. 6. 2024 | 15:00
5:33

Ministrstvo za kulturo je danes v javno obravnavo poslalo predlog sprememb uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki si prizadeva za krepitev statusa samozaposlenega in večjo socialno varnost. Pri tem je ključna sprememba nove uredbe uvedba štirih kariernih razredov oziroma karierne dinamike.

»Začenjamo prvi del večje reforme statusa samozaposlenih v kulturi, ki uvaja karierno dinamiko s ciljem izboljšanja položaja delavcev v kulturi,« je poudaril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan in dodal, da bo večja socialna varnost omogočala ohranjanje kariere v umetniških poklicih in poklicih v kulturi, tudi ko bi zaradi osebnih razlogov ali širše družbene in ekonomske situacije kariera lahko bila ogrožena.

Kmalu tudi drsni cenzus

Poglavitna novost uredbe, ki bo v javni obravnavi do 15. julija, je uvedba štirih kariernih razredov, pri čemer je vstopni karierni razred Samozaposlen v kulturi IV namenjen tistim, ki začenjajo delo v kulturi, najvišji razred Samozaposlen v kulturi I pa posameznikom na vrhu kariere (tu se zasleduje načelo daljših procesov in višje kakovosti dela, kar se bo po dodatnih zakonskih spremembah prelevilo tudi v več socialnih pravic, ki omogočajo varnejši prehod v upokojitev, poudarjajo na ministrstvu). Razreda Samozaposlen v kulturi III in II sta namenjena tistim, ki so prešli iz začetnega v kontinuirano delo v kulturi.

»Uvedba vstopnega kariernega razreda, za katerega veljajo prilagojeni pogoji, je odgovor ministrstva za kulturo na nujnost reševanja t. i. izgubljenih generacij, visoko prekariziranih mladih v kulturi, ki imajo po zaključku študija težave z ureditvijo svojega pravnega statusa. Pogoji za pridobitev statusa se po uvedbi bolonjskega sistema in skrajšanja let študija na prvi stopnji namreč niso prilagodili, zato so mladi delavci v kulturi prva leta svojih poklicnih poti preživljali v prekarnih oblikah dela,« je dejal Marko Rusjan.

Pogoji za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi in pravice do plačila prispevkov bodo poleg splošnih pogojev, ki ostajajo v veljavi, v primeru najvišjih dveh razredov vezani na delovno dobo – za vstop v razred Samozaposlen v kulturi I bo pogoj 30 let delovnih izkušenj na področju kulture, za razred Samozaposlen v kulturi II pa 20 let. Za preostala razreda teh pogojev ne bo, se bo pa posameznik lahko v razvid prijavil z največ štirimi poklici. Kot pravijo na ministrstvu, prevedba zdajšnjega sistema v nove razrede od samozaposlenih, ki že imajo status in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, ne bo zahtevala dodatnih aktivnosti, saj bo prevedba v razred Samozaposlen v kulturi III avtomatična, če bo samozaposleni želel biti uvrščen v višji karierni razred, pa bo lahko za to zaprosil v roku pol leta ali ob naslednjem podaljšanju pravice do plačila prispevkov.

Pri tem je ključno, da se bodo ob prihajajoči spremembi zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Zuijk) na administrativno prevedbo razredov dodale tudi različne pravice, od drsnega cenzusa do višin prispevkov.

Načelo »vsako delo šteje«

Predlog spremenjene uredbe je tudi prvi večji poseg v kriterije obsega in kakovosti v zadnjem desetletju, ki na novo definira merila za pridobitev statusa samozaposlenih in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, pri tem pa sledi načelu »vsako delo šteje«. Samozaposleni v kulturi po besedah ministrstva namreč poleg svoje osnovne dejavnosti na področju kulture opravljajo tudi številna, praviloma neplačana dela, od izobraževanja, mentoriranja, skrbi za internacionalizacijo njihovega dela, organizacijo gostovanj in ostale strokovne naloge. Po novem bo tudi to delo presojano in upoštevano znotraj kriterijev kakovosti dela, ki pa bodo za vse poklice enaki in se bodo modularno seštevali. Modularni bodo tudi kriteriji obsega, s čimer se, kot pravi Rusjan, »uredba prilagaja realnim dosežkom samozaposlenih, namesto da morajo samozaposleni svoje umetniške odločitve prilagajati pogojem uredbe.«

Po skoraj desetih letih se na novo definira tudi seznam poklicev samozaposlenih v kulturi – z uredbo je predlaganih osem novih poklicev, več kot 20 je spremenjenih na vsebinski ali področni ravni –, ministrstvo pa si prizadeva tudi za večjo enakost spolov in bolj enakomerno porazdeljeno skrbstveno delo delavcev v kulturi. Uredba tako lajša vrnitev na delo samozaposlenim, ki so bili odsotni zaradi materinskega, očetovskega ali starševskega dopusta, nege družinskih članov ali bolezni, saj jim ustrezno podaljša obdobje presoje njihovih dosežkov.

Kot še dodajajo na ministrstvu, je v uredbi posodobljen tudi seznam nagrad s področja kulture ter številne druge spremembe, ki bodo omogočale optimalnejše administriranje statusa samozaposlenih v kulturi.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine