Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

V bolnišnični vsakdan kukajo že 15 let

Dobre volje ne prinašajo le otrokom, temveč v domove za starejše in varovancem hiše Ljubhospic. 
FOTO: Roman Šipić
FOTO: Roman Šipić
26. 9. 2019 | 15:00
26. 9. 2019 | 17:58
6:57
»Na leto obiščemo 50.072 otrok in odraslih, opravimo 997 klovnskih vizit ter izvajajmo 31 programov v vseh bolnišnicah z otroškimi oddelki. Na dan opravimo 75 uspešnih transplantacij rdečega noska in podarimo neskončno objemov, porabimo 6548 mililitrov razkužila in uporabimo pet ukulel in dve harmoniki,« je kratka statistika, ki so jo ob svoji 15. obletnici delovanja strnili Rdeči noski, društvo za pospeševanje veselja do življenja za bolne in trpeče ljudi.

FOTO: Roman Šipić
FOTO: Roman Šipić


Na današnjem radostnem praznovanju na ljubljanskem URI Soča so v resnici zaznamovali svojih 15 let in sedem mesecev delovanja, saj so prvi štirje klovni otroke na ljubljanski pediatrični kliniki (PK) začeli obiskovati v začetku marca 2004. Njihovo število je do danes naraslo že na dvajset, delovanje pa so razširili še v domove za starejše, k otrokom z motnjo v duševnem razvoju, varovancem hiše Ljubhospic in begunskim otrokom. Kot pripoveduje ustanoviteljica društva, prva diplomirana klovnesa pri nas Eva Škofič Maurer (ima tudi diplomo iz režije s sanktpeterburške akademije), ki z Rdečimi noski še vedno nastopa, so jih zdravniki in drugi medicinski delavci že od začetka sprejeli. Vez je vzpostavil profesor dr. Rajko Kenda, tedaj še predstojnik nefrologije, pozneje strokovni direktor klinike. Že od začetka so obiskovali hudo bolne na hemato-onkološkem oddelku, dobrodošlico pa so doživeli tudi na mariborski pediatrični kliniki dve leti pozneje.

FOTO: Roman Šipić
FOTO: Roman Šipić

 

Bolnišnični klovn je resen poklic


Umetniki, ki se večinoma preživljajo kot samozaposleni na področju kulture in se v umetniških zvrsteh izpopolnjujejo na delavnicah Mednarodne šole za humor (ISH) v okviru krovne mednarodne organizacije Red Noses International, morajo poklic bolnišničnega klovna jemati precej resno. Klovn novinec se za delo z ranljivimi skupinami usposablja kar pol leta. Poučeni morajo biti tako o higieni v bolnišnici, boleznih, psihologiji otrok oziroma bolnikov ..., o čemer se tudi pozneje nenehno izobražujejo na seminarjih in delavnicah, za katere poprosijo strokovnjake z različnih področij. In obratno: tudi umetniki za medicinsko osebje pripravljajo delavnice.

FOTO: Roman Šipić
FOTO: Roman Šipić


»Te nas povezujejo, na njih si izmenjamo izkušnje, kako pri otrocih zmanjšati strah pred posegom in ga pomirimo po posegu, in vse skupaj je zelo živa 'umetnost',« pripoveduje sogovornica. Najbolj ponosna je prav na program dežurnega klovna, ki so ga na ljubljanski pediatrični kliniki poskusno izvedli že leta 2010 in ga redno izvajajo na tamkajšnjih oddelkih za kirurgijo in alergologijo ter na otroških oddelkih v Splošni bolnišnici Celje.

FOTO: Roman Šipić
FOTO: Roman Šipić


Rdeči noski na svojih rednih »vizitah« na pobudo bolnišničnega osebja sodelujejo pri pripravah na preiskave in operacije, pri posegih, terapijah pa tudi po njih. »Skupaj na različne načine otroku preusmerjamo pozornost, da bi zmanjšali tesnobo pred posegom in pomagali pri umiritvi po njem,« opisuje klovnsko delo. Kako blagodejen vpliv ima, opisuje Tjaša Doljak, mama dvojčkov, ki sta zaradi prezgodnjega rojstva prva štiri leta pogosto preživela v bolnišnici, vsak poseg pa doživljala kot velik stres. »Pa naj je šlo za jemanje krvi, poslušanje pljuč ali dajanje zdravil v žilo oziroma po maski za vdihavanje. Veliko je bilo upiranja, kričanja, joka. Obiski rdečih noskov so bili zame veliko vredni. Za nekaj trenutkov je nekdo preusmeril njuno pozornost, ju spravil v smeh, nehala sta kričati, se upirati. Jaz sem lahko zajela sapo. Morda smo naslednji krog vdihavanja zdravil izpeljali celo brez fizičnih naporov zame in za zdravstvene delavce.«

FOTO: Roman Šipić
FOTO: Roman Šipić


Urška Kolenc, katere hčerka se je zdravila na hemato-onkološkem oddelku, se spominja, kako zelo so vsako sredo nestrpno čakali njihov prihod. »Rdeči noski so zakon! Mlajšim otrokom so bili zelo všeč milni mehurčki in vragolije na kotalkah. Ponavadi smo skupaj zapeli in se zabavali. Ko so odhajali z oddelka, smo jim mahali kar s solzami v očeh in spet čakali naslednjo sredo.«

FOTO: Roman Šipić
FOTO: Roman Šipić


Dobra volja pospeši in izboljša zdravljenje


Da Rdeči noski gotovo pomembno pomagajo otrokom pri rehabilitaciji, pritrjuje tudi zdravnik pediater dr. Marko Pokorn, strokovni direktor Pediatrične klinike. »Zdravstveno osebje se lahko heca in igra z otroki, vendar mora pri tem ohraniti terapevtski in strokoven odnos. Klovnom tega ni treba in gredo lahko v sproščenosti in zabavnosti korak dlje. Pomembno je, da otrokom zagotavljamo dobro počutje. Če je človek dobre volje, tudi zdravljenje poteka bolje in hitreje.«

FOTO: Roman Šipić
FOTO: Roman Šipić


Rdeči noski niso edini, ki poskušajo osmisliti dneve v bolnišnici. Na otroških oddelkih ljubljanskih bolnišnic delujeta bolnišnični vrtec in bolnišnična šola, v okviru katerih se dogaja izjemno veliko kakovostnih dejavnosti, tudi obiski Tačk pomagačk, poudarja vodja bolnišnične šole Tanja Bečan. »Bi pa želela izpostavili cirkuške delavnice Rdečnih noskov, ki so se v zadnjih letih izkazale za izjemne in občudovanja vredne zlasti na oddelkih, kjer so otroci in mladostniki dlje časa hospitalizirani. Delavnice, ki se vedno zaključijo s pravim cirkuškim nastopom, so izjemne, občudovanja vredne, saj rdeči noski iz teh otrok in mladostnikov naredijo prave cirkuške artiste. Veliko otrok in mladostnikov se pokaže v luči, ki nas vse, ki z njimi delamo, preseneti in očara,« je povedala.

FOTO: Roman Šipić
FOTO: Roman Šipić


Da Rdeči noski med Slovenci uživajo veliko podporo, kažejo tudi številke. Iz tabel Fursa je razbrati, da so se med prejemniki dela dohodnine za donacije nevladnim organizacijam Rdeči noski (v letih 2012–2015) uvrščali na drugo mesto po višini doniranih zneskov, zadnja tri leta pa na prvo. Lani jih je tako podprlo 17.484 dohodninskih zavezancev, ki so jim skupaj namenili 224.414,91 evra (podatki na podlagi informativnega izračuna).

FOTO: Roman Šipić
FOTO: Roman Šipić

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine