V parlamentu predvidoma o razrešitvi Zorčiča, na ljubljanskih ulicah protest
Seja bi se lahko zavlekla, ob tem je pričakovati glasno spremljavo ulice. Knovs zaradi protestov na Sovi in GPU.
Odpri galerijo
Po vsej Sloveniji se je od nastopa vlade Janeza Janše zvrstilo več kot štiristo protestov, najbolj so se uveljavili petkovi kolesarski protesti v Ljubljani. Za današnjega napovedujejo največ udeležencev. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Poslanke in poslanci bodo danes na izredni seji predvidoma razpravljali o predlogu za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Ta je točko na dnevni red uvrstil sam.
Za Zorčičevo razrešitev je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Pri prvem poskusu je koaliciji spodletelo, za razrešitev je na tajnem glasovanju in ob obstrukciji večjega dela opozicije zmanjkal en glas. Tokrat v koaliciji pravijo, da imajo dovolj glasov.
Zorčič je v sredo na vprašanje možnosti svojega umika oziroma odstopa še pred glasovanjem o njegovi funkciji odgovoril z oceno, da se mora DZ prešteti, tudi če skozi glasovanje o funkciji predsednika DZ. Čeprav se sam s tem ne strinja, je spomnil na izjave v koaliciji, da je predsednik parlamenta vedno prihajal iz koalicijskih vrst. »Če bo v petek zbranih 46 glasov, vemo, da imamo novo koalicijo,« je dodal.
Kakšen glas tihih podpornikov pri glasovanju o razrešitvi Zorčiča bi lahko koaliciji odnesla tudi včerajšnja odločitev vlade, da se ne seznani s predlogom za dva kandidata, ki ju je za funkcijo evropskih delegiranih tožilcev predlagal državnotožilski svet, ter odločitev o ponovitvi postopka izbire. Zaradi odločitve vlade je odstopila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, pravna stroka pa je vladno določitev pospremila z oceno, da je ta nezakonita in neustavna.
Že pri glasovanju o ustavni obtožbi Janeza Janše namreč koalicija ni dobila podpore vseh poslancev Desusa. Zorčič, ki je zapustil SMC in se vključil v poslansko skupino nepovezanih poslancev, meni, da je včerajšnja odločitev vlade napad na pravno državo ter očitno politično, strankarsko vmešavanje v kadrovske zadeve državnega tožilstva.
Če bo koaliciji uspelo zbrati zadostno število glasov za Zorčičevo razrešitev, utegne kmalu predlagati tudi novega kandidata za predsednika DZ. Glede na napovedi se to mesto v primeru Zorčičeve razrešitve obeta vodji poslancev NSi Jožefu Horvatu.
Če ne bo kdo predlagal umika točke o razrešitvi predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča z dnevnega reda, je pričakovati, da se bo seja zavlekla. Glasovanje bi tako lahko potekalo enkrat sredi noči. Ob tem je pričakovati glasno spremljavo ulice. Za danes popoldne so namreč napovedani največji protesti v času te vlade. Vsakokratnim petkovih protestom se bodo po napovedih tokrat namreč pridružili še sindikati, študenti, kulturniki, akademiki ... Gibanje v okolici državnega zbora in vlade bo po pojasnilih policije sicer omejeno.
Za red na shodu bodo skrbeli policisti. »Pričakujemo, da bo shod, kljub temu da ni prijavljen, potekal mirno ter da bodo udeleženci svoja stališča izražali na miren in dostojanstven način brez žaljivih transparentov in retorike. Če pride do posameznih incidentov, svetujemo, da se udeleženci distancirajo od njih, se umaknejo ter pri tem upoštevajo navodila policije,« so včeraj pojasnili na policiji.
Udeležencem so svetovali, naj na shod ne prihajajo z otroki, udeležbo so odsvetovali tudi ranljivejšim skupinam oseb. »Policija se zaveda pomena pravice do mirnega zbiranja in izražanja stališč. Zato organizatorje pozivamo, naj shode prijavijo in poskrbijo za varnost udeležencev. Udeleženci pa naj to pravico, v dobrobit vseh, uveljavljajo mirno in strpno.«
Na protestih bo s policijo sodeloval zdravstveni inšpektorat. Pozvali so k spoštovanju ukrepov, torej k ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask povsod tam, kjer razdalje ni mogoče ohranjati.
Ekipe pravne mreže bodo oblečene v prepoznavne brezrokavnike z logotipom PMVD in napisom, da gre za osebo, ki opazuje protest. Navzočnost so napovedali policijski postaji v središču Ljubljane.
Za Zorčičevo razrešitev je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Pri prvem poskusu je koaliciji spodletelo, za razrešitev je na tajnem glasovanju in ob obstrukciji večjega dela opozicije zmanjkal en glas. Tokrat v koaliciji pravijo, da imajo dovolj glasov.
Zorčič je v sredo na vprašanje možnosti svojega umika oziroma odstopa še pred glasovanjem o njegovi funkciji odgovoril z oceno, da se mora DZ prešteti, tudi če skozi glasovanje o funkciji predsednika DZ. Čeprav se sam s tem ne strinja, je spomnil na izjave v koaliciji, da je predsednik parlamenta vedno prihajal iz koalicijskih vrst. »Če bo v petek zbranih 46 glasov, vemo, da imamo novo koalicijo,« je dodal.
Bo vladna odločitev glede tožilcev razrahljaja vrste?
Kakšen glas tihih podpornikov pri glasovanju o razrešitvi Zorčiča bi lahko koaliciji odnesla tudi včerajšnja odločitev vlade, da se ne seznani s predlogom za dva kandidata, ki ju je za funkcijo evropskih delegiranih tožilcev predlagal državnotožilski svet, ter odločitev o ponovitvi postopka izbire. Zaradi odločitve vlade je odstopila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, pravna stroka pa je vladno določitev pospremila z oceno, da je ta nezakonita in neustavna.
Že pri glasovanju o ustavni obtožbi Janeza Janše namreč koalicija ni dobila podpore vseh poslancev Desusa. Zorčič, ki je zapustil SMC in se vključil v poslansko skupino nepovezanih poslancev, meni, da je včerajšnja odločitev vlade napad na pravno državo ter očitno politično, strankarsko vmešavanje v kadrovske zadeve državnega tožilstva.
»Če bo zbranih 46 glasov, vemo, da imamo novo koalicijo,« je napovedano glasovanje o svoji razrešitvei pospremil predsednik državnega zbora Igor Zorčič. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Če bo koaliciji uspelo zbrati zadostno število glasov za Zorčičevo razrešitev, utegne kmalu predlagati tudi novega kandidata za predsednika DZ. Glede na napovedi se to mesto v primeru Zorčičeve razrešitve obeta vodji poslancev NSi Jožefu Horvatu.
Poslanec Felice Žiža je za STA povedal, da bosta poslanca narodnih skupnosti še naprej sodelovala z vlado. Tudi če sta jeziček na tehtnici, presodita in podpreta pozitivne predloge, je dejal. Kako bo glasoval o položaju predsednika DZ Igorja Zorčiča, ni razkril.
Meni pa, da je Zorčiča povleklo na stran opozicije in bi njegov odhod olajšal delo DZ.
Kot je v pogovoru za STA dejal Žiža, se tudi poslanca narodnih manjšin opirata na 82. člen ustave, ki govori o tem, da poslanci niso vezani na kakršnakoli navodila. Ne želita biti jeziček na tehtnici, a pridejo trenutki, tudi v tej sestavi mandata DZ, ko se je treba odločati. »Tudi če si jeziček na tehtnici, igraš svojo vlogo in odločaš,« je poudaril predstavnik italijanske narodne skupnosti, vodja poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Ko gre za imenovanja, pozitivne, razvojne in konstruktivne predloge, nimata težav pri podpori. Najtežje pa je pri odločitvah, ko se razrešuje s funkcij ali ruši, denimo vlado, je pojasnil Žiža. A tudi pri tem njun »ne« po njegovih navedbah ni absoluten. »Vedno je treba pogledati, kaj je pripeljalo do tega in kaj bo sledilo, pri tem pa iskati boljše rešitve,« je poudaril.
Meni pa, da je Zorčiča povleklo na stran opozicije in bi njegov odhod olajšal delo DZ.
Kot je v pogovoru za STA dejal Žiža, se tudi poslanca narodnih manjšin opirata na 82. člen ustave, ki govori o tem, da poslanci niso vezani na kakršnakoli navodila. Ne želita biti jeziček na tehtnici, a pridejo trenutki, tudi v tej sestavi mandata DZ, ko se je treba odločati. »Tudi če si jeziček na tehtnici, igraš svojo vlogo in odločaš,« je poudaril predstavnik italijanske narodne skupnosti, vodja poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Ko gre za imenovanja, pozitivne, razvojne in konstruktivne predloge, nimata težav pri podpori. Najtežje pa je pri odločitvah, ko se razrešuje s funkcij ali ruši, denimo vlado, je pojasnil Žiža. A tudi pri tem njun »ne« po njegovih navedbah ni absoluten. »Vedno je treba pogledati, kaj je pripeljalo do tega in kaj bo sledilo, pri tem pa iskati boljše rešitve,« je poudaril.
Ob spremljavi glasov z ulice
Če ne bo kdo predlagal umika točke o razrešitvi predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča z dnevnega reda, je pričakovati, da se bo seja zavlekla. Glasovanje bi tako lahko potekalo enkrat sredi noči. Ob tem je pričakovati glasno spremljavo ulice. Za danes popoldne so namreč napovedani največji protesti v času te vlade. Vsakokratnim petkovih protestom se bodo po napovedih tokrat namreč pridružili še sindikati, študenti, kulturniki, akademiki ... Gibanje v okolici državnega zbora in vlade bo po pojasnilih policije sicer omejeno.
Pooblaščena skupina parlamentarne komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) v zvezi s protesti opravlja obisk na Slovenski obveščevalno-varnostni službi (Sova) in Generalni policijski upravi (GPU), je izvedela STA.
Za red na shodu bodo skrbeli policisti. »Pričakujemo, da bo shod, kljub temu da ni prijavljen, potekal mirno ter da bodo udeleženci svoja stališča izražali na miren in dostojanstven način brez žaljivih transparentov in retorike. Če pride do posameznih incidentov, svetujemo, da se udeleženci distancirajo od njih, se umaknejo ter pri tem upoštevajo navodila policije,« so včeraj pojasnili na policiji.
Udeležencem so svetovali, naj na shod ne prihajajo z otroki, udeležbo so odsvetovali tudi ranljivejšim skupinam oseb. »Policija se zaveda pomena pravice do mirnega zbiranja in izražanja stališč. Zato organizatorje pozivamo, naj shode prijavijo in poskrbijo za varnost udeležencev. Udeleženci pa naj to pravico, v dobrobit vseh, uveljavljajo mirno in strpno.«
Na protestih bo s policijo sodeloval zdravstveni inšpektorat. Pozvali so k spoštovanju ukrepov, torej k ohranjanju medosebne razdalje in nošenju zaščitnih mask povsod tam, kjer razdalje ni mogoče ohranjati.
Proteste bo spremljala Pravna mreža za varstvo demokracije
V Pravni mreži za varstvo demokracije so napovedali, da bodo na protestih v Ljubljani izvajali monitoring. Njegov namen je je objektivno in nepristransko opazovanje dogajanja, beleženje dogodkov (fotografije, snemanje, popisovanje stanja) ter po potrebi poročanje o tem. »Potreba po monitoringu protestov se je dokončno potrdila na zadnjih protestih, 21. maja, ko je policija po oceni udeležencev uporabila prekomerna prisilna sredstva in protestnike obravnavala selektivno,« so zapisali v sporočilu. Pravica do protesta, ki se uveljavlja skozi pravici do mirnega zbiranja in do svobode izražanja, je izjemno pomembna pravica, njeno uresničevanje je eden od temeljev delujoče demokratične družbe, so še poudarili. »Dolžnost policije je, da omogoča in ščiti pravico do svobode mirnega zbiranja, za kar mora sprejeti vse razumne in primerne ukrepe.«Ekipe pravne mreže bodo oblečene v prepoznavne brezrokavnike z logotipom PMVD in napisom, da gre za osebo, ki opazuje protest. Navzočnost so napovedali policijski postaji v središču Ljubljane.
