
Neomejen dostop | že od 14,99€
Trend hudih prometnih nesreč je letos slab, veliko več jih je kot lani. Še smo pod vtisom katastrofalne nesreče na štajerski avtocesti, nedavno se je območju Ribnice, usodno ponesrečil še en motorist. Glavni vzrok je neprilagojena hitrost, policija bo v prihodnjem tednu v okviru evropske akcije hitrosti okrepila aktivnosti na tem področju.
Letos je bilo v Sloveniji do konca julija 11 tisoč prometnih nesreč, kar je sicer za 4 odstotke manj kot lani. Veliko težji je podatek, da je bilo v prometu doslej že 58 mrtvih, to pa je za kar 20 več kot v primerljivem lanskem razdobju. Po drugi strani je bilo v prometnih nesrečah za 40 manj težkih telesnih poškodb, kar po oceni policije kaže na tanko ločnico, ko v prometni nesreči pride do poškodbe ali smrtnega primera. »Včasih o tem odločajo že malenkosti«, je poudaril Robert Vehovec iz sektorja prometne policije na generalni policijski upravi.
Pred očmi imamo še vedno res hudo prometno nesrečo izpred nekaj dni, ko je umrlo 5 ljudi. Policija nesrečo še preiskuje, indici kažejo, da gre za kombinacijo neprilagojene hitrosti, verjetno tudi nezbranosti in tako spregledanih oznak in opozorilnih tabel za zgostitev in delo na cesti … Sem pa lahko štejemo utrujenost in neprilagojeno oziroma neustrezno varnostno razdaljo. Prav slednja omogoča, da lahko voznik v primeru napake še pravočasno reagira in rešuje ali vsaj omili svojo napako (ali napako vozila pred seboj).
Policija opozarja, da na neugoden celoletni rezultat močno vpliva porast nesreč motoristov. Letos se jih je usodno ponesrečilo kar 18, poleg tega trije mopedisti, to pa je bistveno več kot v lanskem letu, ko je bilo v primerljivem obdobju smrtnih primerov 8. Pri motoristu je do štirikrat večja verjetnost, da bo udeležen v nesreči kot pri vozniku avtomobila, zato v policiji poudarjajo, da morajo biti ti še toliko bolj pazljivi.
Neprilagojena hitrost je bila največkrat razlog za nesrečo, drugi razlog je vožnja po nepravilnem pasu. Nujno je predvidevanje, opazovanje okolice, če se drugi udeleženci prometa vključujejo s stranskih cest. Ne nazadnje pomembno vlogo igra izkušenost; vozniki veliko vlagajo v motorna kolesa.. A je pomembne tudi njihova tehnična brezhibnost, prav tako pa oprema in izobraževanje, treningi varne vožnje.
Kot smo zapisali že uvodoma, je na splošno tako pri nesrečah motorjev kot avtomobilov glavni razlog neprilagojena hitrost. Kot je dejal Robert Vehovec, bo prihodnji teden policija v okviru vseevropske akcije Hitrost na ceste poslala še več policistov, ki bodo izvajali meritve hitrosti, vse s željo, da bi obrnili letošnji neugoden trend. Aktivnosti bodo nadaljevali vse leto, dodajajo pa, da je trenutni čas najbolj neugoden: veliko je tranzitnih potnikov, veliko je voznikov, ki sicer ne vozijo veliko, mnogo je del na cesti, zgostitev. Zato pozivajo na še toliko večja strpnost.
Dars nadaljuje projekt obnove hitre ceste med razcepom Nanos in Vipava, od 17. avgusta bo vzpostavljena 100-dnevna popolna zapora smernega vozišča proti Novi Gorici, promet pa bo v tem obdobju preusmerjen na vzporedno regionalno cesto. Trenutno promet na delu odseka vipavske hitre ceste prek Rebernic poteka po prehitevalnem pasu, saj je vozni pas zaprt zaradi gradnje dodatne protivetrne zaščite. Promet proti Razdrtemu bo potekal nemoteno po drugi polovici hitre ceste. Po ponovni vzpostavitvi dvosmernega prometa bodo od druge polovice januarja 2026 do konca julija 2026 dela potekala izmenično pod popolno zaporo (od km 9,500 do priključka Vipava), promet bo urejen dvosmerno po enem pasu. Od konca julija do novembra 2026 sledi še popolna zapora smeri proti Razdrtemu.
Med drugim poudarjajo tudi pomen, da smo v vozilih vselej pripeti z varnostnim pasom (13 umrlih letos ni bilo pripetih), policija je letos obravnavala že 5.000 kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu.
Na novinarsko vprašanje, zakaj policije tudi sicer ni več na cesti, je dejal, da imajo stalno na cesti veh 13 patrulj, Hkrati je dodal, da imamo vsi še v mislih hudo nesrečo na štajerski avtocesti, da pa so te še najbolj varne, aktivnosti je treba še bolj usmeriti na druge ceste.
Tudi na Agenciji za varnost prometa so nedavno znova zapisal, je neprilagojena hitrost je zadnja leta žal vedno na prvem ali drugem mestu med vzroki za nastanek prometnih nesreč, pri tistih z najhujšimi posledicami pa nesporno na prvem mestu. Posebej poudarjajo neustrezno varnostno razdaljo, ki se vedno uvršča med prvih pet najbolj pogostih vzrokov prometnih nesreč, najpogostejša pa je prav na avtocestah.
Po pravilu dveh sekund bi morala na avtocesti, pri hitrosti 130 km/h ta vsaj 72 metrov. Če je razdalja premajhna, se zmanjša čas, ki je na voljo za varno ustavitev vozila, kar povečuje tveganje za nalet in resne poškodbe. AVP opozarja še na prilagoditev hitrosti glede na omejitve, razmere, redno preverjanje ogledal, izogibanje agresivni vožnji in ustrezen počitek pred in med vožnjo.
Zavod varna pot pa med razlogi za prometne nesreče omenja tudi vožnjo pod vplivom psihoaktivnih snovi, uporabo mobilnih telefonov in izsiljevanje prednosti. Med drugim menijo, da je posebno pozornost potrebna zakonodaji, saj trenutne omejitve ovirajo uvedbo sodobnih sistemov za nadzor prometa, kot so sekcijsko merjenje hitrosti, nadzor rdečih luči, prehitevanja in odčitavanje registrskih tablic, kar bi lahko znatno izboljšalo varnost.
Komentarji