V Sovi preiskava suma odtekanja informacij
Kako se je isti posnetek prisluhov znašel v Sovi in na POP TV in kako so tja zašli podatki o islamskih skrajnežih?
Odpri galerijo
Sova naj bi imela zdaj pristrižena krila, zato bi rada vsaj pooblastila za tajni vstop v prostor in tajno snemanje v prostoru. Foto Blaž Samec
Po neuradnih informacijah v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) poteka notranja preiskava suma odtekanja informacij. Zakaj naj bi se notranji nadzor sploh začel? V Sovi trdijo, da razen navedb v medijih ni indicev, da bi jim tajne informacije nepooblaščeno odtekale.
Komercialna televizija je minuli mesec objavila, da je Sova po njihovih informacijah skupaj s policijo odkrila povezavo med tremi bosanskimi državljani, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, ter islamskimi skrajneži v Bosni in Hercegovini. V javnosti je bolj odmevala objava obveščevalnih prisluhov med hrvaškim vplivnežem Ivanom Toljem in Ludom Bammensom, direktorjem ameriškega finančnega sklada KKR za Evropo.
Da je komercialka razpolagala z enakim posnetkom, kot so ga ob obisku Sove poslušali štirje člani parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb, je javno potrdil tudi njen predsednik Matej Tonin. Posnetek je avtentičen in je v rokah Sove. Včeraj prvi nadzornik Sove ni želel komentirati informacij o tem, da naj bi v agenciji potekala interna preiskava suma odtekanja informacij. »Nisem pooblaščen za izjave, povezane z internim dogajanjem v Sovi,« nam je sporočil.
Predsednik vlade Marjan Šarec – za razliko od nekaterih svojih predhodnikov, ki poročil obveščevalcev sploh niso brali, takoj zjutraj odpre kuverto in poročilo prebere – je z delovanjem Sove zadovoljen. Zanika špekulacije, da naj bi bil zaradi zadnjih dogodkov ogrožen direktor agencije Rajko Kozmelj. Poudarja, da prvi obveščevalec v državi še vedno uživa vse njegovo zaupanje.
Sova v svojih poročilih predsedniku vlade in drugim naslovnikom v kabinetu premiera ne posreduje nobenih posnetkov, zato so se v medijih pojavila ugibanja, ali je posnetek v javnost prišel iz agencije.
Zakon o Sovi opredeljuje tri temeljne naloge: pridobivanje podatkov, vrednotenje podatkov ter posredovanje informacij iz tujine ali v povezavi s tujino. »Podatki, ki jih pridobimo, so tajni, zato jih agencija ne komentira. V vseh primerih suma odtekanja tajnih podatkov v javnost ukrepamo skladno s predpisanimi notranjimi postopki, vključno z uvedbo notranjih nadzorov,« so nam sporočili iz Sove.
Komentarja direktorja Kozmelja na vprašanje, kako bo sum odtekanja informacij vplival na načrtovano širitev pooblastil Sove, nismo dobili. Zagotovo pa bo javnost po zadnjih dogodkih, ki zbujajo strah pred zlorabami informacij, temu zdaj manj naklonjena. V Sovi ocenjujejo, da razen navedb v medijih ni nikakršnih indicev o tem, da bi iz agencije nepooblaščeno odtekali katerikoli tajni podatki.
Komercialna televizija je minuli mesec objavila, da je Sova po njihovih informacijah skupaj s policijo odkrila povezavo med tremi bosanskimi državljani, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, ter islamskimi skrajneži v Bosni in Hercegovini. V javnosti je bolj odmevala objava obveščevalnih prisluhov med hrvaškim vplivnežem Ivanom Toljem in Ludom Bammensom, direktorjem ameriškega finančnega sklada KKR za Evropo.
646
informacij je lani Sova poslala prejemnikom njenih poročil
informacij je lani Sova poslala prejemnikom njenih poročil
Da je komercialka razpolagala z enakim posnetkom, kot so ga ob obisku Sove poslušali štirje člani parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb, je javno potrdil tudi njen predsednik Matej Tonin. Posnetek je avtentičen in je v rokah Sove. Včeraj prvi nadzornik Sove ni želel komentirati informacij o tem, da naj bi v agenciji potekala interna preiskava suma odtekanja informacij. »Nisem pooblaščen za izjave, povezane z internim dogajanjem v Sovi,« nam je sporočil.
Predsednik vlade Marjan Šarec – za razliko od nekaterih svojih predhodnikov, ki poročil obveščevalcev sploh niso brali, takoj zjutraj odpre kuverto in poročilo prebere – je z delovanjem Sove zadovoljen. Zanika špekulacije, da naj bi bil zaradi zadnjih dogodkov ogrožen direktor agencije Rajko Kozmelj. Poudarja, da prvi obveščevalec v državi še vedno uživa vse njegovo zaupanje.
Foto Blaž Samec
Sova v svojih poročilih predsedniku vlade in drugim naslovnikom v kabinetu premiera ne posreduje nobenih posnetkov, zato so se v medijih pojavila ugibanja, ali je posnetek v javnost prišel iz agencije.
Notranji nadzor v vseh suma primerih odtekanja
Zakon o Sovi opredeljuje tri temeljne naloge: pridobivanje podatkov, vrednotenje podatkov ter posredovanje informacij iz tujine ali v povezavi s tujino. »Podatki, ki jih pridobimo, so tajni, zato jih agencija ne komentira. V vseh primerih suma odtekanja tajnih podatkov v javnost ukrepamo skladno s predpisanimi notranjimi postopki, vključno z uvedbo notranjih nadzorov,« so nam sporočili iz Sove.
Rajko Kozmelj Foto Tamino Petelinšek/STA
Radi bi tajno vstopali v prostore in v njih nameščali prisluškovalne naprave
Rajko Kozmelj, direktor Sove, je v letnem poročilu glede širjenja pooblastil zapisal tole: Obstoječa pooblastila agencije niso dovolj učinkovita. Za zgodnje odkrivanje vseh oblik nasilnega ekstremizma – levega, desnega in versko podprtega – delovna skupina priporoča, naj se v nabor pooblastil doda vsaj tajni vstop v prostor in tajno snemanje v prostoru. S predlaganimi sistemskimi rešitvami bi Sova zapolnila vrzel na področju varstva ustavne ureditve.
Rajko Kozmelj, direktor Sove, je v letnem poročilu glede širjenja pooblastil zapisal tole: Obstoječa pooblastila agencije niso dovolj učinkovita. Za zgodnje odkrivanje vseh oblik nasilnega ekstremizma – levega, desnega in versko podprtega – delovna skupina priporoča, naj se v nabor pooblastil doda vsaj tajni vstop v prostor in tajno snemanje v prostoru. S predlaganimi sistemskimi rešitvami bi Sova zapolnila vrzel na področju varstva ustavne ureditve.
Sova bi rada več pooblastil, vprašanje pa je ali bo javno mnenje podprlo željo po tajnem vstopanju v prostore in nameščanju prisluškovalnih naprav v njih. Foto Blaž Samec
Komentarja direktorja Kozmelja na vprašanje, kako bo sum odtekanja informacij vplival na načrtovano širitev pooblastil Sove, nismo dobili. Zagotovo pa bo javnost po zadnjih dogodkih, ki zbujajo strah pred zlorabami informacij, temu zdaj manj naklonjena. V Sovi ocenjujejo, da razen navedb v medijih ni nikakršnih indicev o tem, da bi iz agencije nepooblaščeno odtekali katerikoli tajni podatki.
Povprečen agent je star 46 let
Večji delež informacij Sove se je lani nanašal na varnostne vsebine, povezane z mednarodnim terorizmom in mednarodnim organiziranim kriminalom (predvsem ilegalnimi migracijami), nekoliko manjši pa na vsebine z obveščevalnega področja.
Število zaposlenih v Sovi se je v zadnjih desetih letih več kot prepolovilo, trenutna povprečna starost njenih zaposlenih je 46 let, polovica jih ima sedmo ali višjo stopnjo izobrazbe, med zaposlenimi je 40 odstotkov žensk.
Letos bodo imeli za svojo dejavnost na voljo 15,5 milijona evrov.
Večji del zaposlenih ima družboslovno izobrazbo (politologi, obramboslovci, pravniki, ekonomisti), veliko je tudi informatikov in elektrotehnikov. Zbiranje podatkov s tajnimi človeškimi viri oziroma tajno sodelovanje je najpomembnejša oblika pridobivanja podatkov, s katero agencija prek posameznikov v izpostavljenih okoljih oziroma posameznikov, ki imajo z njimi stike, zbira podatke.
Večji delež informacij Sove se je lani nanašal na varnostne vsebine, povezane z mednarodnim terorizmom in mednarodnim organiziranim kriminalom (predvsem ilegalnimi migracijami), nekoliko manjši pa na vsebine z obveščevalnega področja.
Število zaposlenih v Sovi se je v zadnjih desetih letih več kot prepolovilo, trenutna povprečna starost njenih zaposlenih je 46 let, polovica jih ima sedmo ali višjo stopnjo izobrazbe, med zaposlenimi je 40 odstotkov žensk.
Letos bodo imeli za svojo dejavnost na voljo 15,5 milijona evrov.
Večji del zaposlenih ima družboslovno izobrazbo (politologi, obramboslovci, pravniki, ekonomisti), veliko je tudi informatikov in elektrotehnikov. Zbiranje podatkov s tajnimi človeškimi viri oziroma tajno sodelovanje je najpomembnejša oblika pridobivanja podatkov, s katero agencija prek posameznikov v izpostavljenih okoljih oziroma posameznikov, ki imajo z njimi stike, zbira podatke.
