Hitreje kot z avtomobilom: to nam omogočajo slovenski vlaki
Vožnja z vlakom je edinstvena, udobna in brezskrbna. Lahko smo večopravilni, hkrati pa je tudi priložnost, da na poti počivamo in se odklopimo od vsakodnevnih skrbi.
Vožnja po tirih je prijazna do okolja, kar je pomemben korak k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uresničitvi evropskih direktiv, ki spodbujajo železniški promet.
Da bo vsak slovenski potnik lahko občutil udobje, ki jo prinaša vožnja z vlakom, pa pri Slovenskih železnicah izvajajo pomembne prenove in posodobitve, ki bodo zagotovo vplivale na to, da nam bo vlak zlezel pod kožo in olajšal marsikatero potovanje.
Dela so v polnem teku, pred kratkim so končali obnovo gorenjske proge med Kranjem in Jesenicami. Trenutne največje naložbe države v javno železniško infrastrukturo so obnova primorske proge (ta trenutno poteka med Ljubljano in Brezovico, v nadaljevanju pa do Divače), nova železniška povezava Divača–Koper, nadgradnja vozlišča Pragersko in številne druge. »Zelo pa si na Potniškem prometu želimo vlaganj, nadgradenj, dvotirnosti in tudi elektrifikacije regionalnih prog, kot sta kamniška in dolenjska, ter tudi nekaterih drugih,« nam je v pogovoru o prihodnosti železniškega potniškega prometa povedala mag. Darja Kocjan, direktorica Potniškega prometa na Slovenskih železnicah.
»Zelo težko pričakujemo tudi dvotirnost gorenjske proge, ki ima velik potencial rasti potnikov ob pogoju razširitve kakovostne ponudbe za potnike. Ko bodo dokončana vsa dela na primorski progi, vključno z drugim tirom Divača–Koper, pa lahko računamo tudi na boljšo in večjo povezljivost Obale z zaledjem tudi z vlakom.«
Potencial za razvoj in širitev ponudbe je tudi drugje po Sloveniji, je prepričana Kocjanova, vključno z maloobmejnimi območji in večjimi mesti v sosednjih državah.
To jim bo omogočil tudi vozni park z novimi vlaki, do konca leta 2022 bo bogatejši za kar 52 vlakov. Med načrti za prihodnost so tudi multimodalne točke. To so točke, kjer lahko potnik pusti avto ali drugo prevozno sredstvo in od koder vozi taktni železniški promet do središča mesta.2
Kakšno udobje nam prinaša obsežna prenova železniške infrastrukture, kako je s povezavo s tujino in zakaj je vlak prevozno sredstvo prihodnosti, preverite v nadaljevanju.
Na nekaterih progah so zadnje čase občasne zamude vlakov. Je to povezano z intenzivnim delom na progah?
V Sloveniji se trenutno in se bodo tudi v prihodnjih nekaj letih izvajala obsežna dela oziroma vlaganja v železniško infrastrukturo, kar je trenutno velik izziv v vodenju prometa po železnici. V času del na progi se soočamo npr. z zaprtjem dela ali celotne proge, z vožnjo vlakov po samo enem tiru, s počasnimi vožnjami, vožnjami z nadomestnimi avtobusnimi prevozi … Prevoz po cesti je sploh časovno nepredvidljiv, predvsem v prometnih konicah, tudi zato si res ne želimo nadomestnega avtobusnega prevoza. Tudi po obnovah je potrebna potrpežljivost do ponovne vzpostavitve voznoredne hitrosti oz. ustrezne dovoljene hitrosti vlakov na posameznih odsekih. Vse to nas kot prevoznika in tudi potnike seveda jezi, vendar so vsa ta vlaganja v železniško infrastrukturo prepotrebna in nujna za boljšo ponudbo potnikom v prihodnje. V zmanjšanje motenj in zamud v prometu vlagamo izjemno pozornost, potnikom napovedujemo dela in temu prilagojeno reorganizacijo prevozov ter predvidene zamude kolikor lahko vnaprej. Načrtujemo še izboljšave v smislu digitalizacije in s tem tudi obveščanja potnikov. Kjer potekajo obsežna investicijska dela, poskušamo tudi s prilagajanjem voznih redov oziroma ponudbe zagotavljati čim večjo točnost prevozov.
Kdaj bomo npr. iz Ljubljane do Maribora potovali hitreje? Katere proge nam bodo omogočile, da bomo z vlakom na cilj prišli hitreje kot z avtomobilom? Imamo že danes kakšno tako povezavo?
Potovalni čas je precej odvisen od konfiguracije proge, dovoljenih hitrosti voženj, od tega, ali je proga dvotirna ali enotirna, in tudi od števila postankov vlaka. Vsak postanek vlaka namreč vzame minuto do dve. Če ima vlak npr. na poti iz Ljubljane do Maribora 20 postankov, je seštevek minut za postanek kar precejšen. Z vpeljavo vlakov z manj postanki je možno krajšanje časa in z večjim številom novih vlakov si bomo to lahko privoščili. Tudi boljša infrastruktura bo veliko prinesla k temu. Težko pa se primerjamo npr. z Nemčijo ali drugimi velikimi državami, kjer so proge mešane, se pravi potekata potniški in tudi tovorni promet, in projektirane in zgrajene za nižje hitrosti, tudi t. i. hitre proge za hitrosti 250 km/h. Proga Ljubljana–Maribor je zgrajena odsekovno za hitrosti do 160 km/h, v največjem delu pa poteka po geografsko zahtevnem območju, kjer so predpisane nižje maksimalno dovoljene hitrosti. Potniški vlaki Slovenskih železnic lahko sicer tehnično dosegajo najvišje hitrosti od 100 do 200 kilometrov na uro, npr. novi električni vlaki lahko dosežejo 160 km/h. Omejitve torej so, a so tudi priložnosti, da čase potovanj na nekaterih odsekih še skrajšamo z vlaganji v infrastrukturo. Po končanih nadgradnjah med Ljubljano in Mariborom ocenjujemo, da bomo imeli tudi ponudbo potovanja v času ure in pol.
Imamo pa seveda že danes odseke, ki so časovno absolutno konkurenčni cesti, npr. pot iz Borovnice v Ljubljano. Ali proga Ljubljana–Dobova, kjer je nekje do Sevnice časovna prednost na strani vlaka. Prav tako časovno izstopa proga Jesenice–Kranj–Ljubljana in Kamnik–Ljubljana. Obe progi sta enotirni, kar pomeni, da bi v primeru dvotirne proge lahko zagotavljali še boljšo pretočnost vlakov in zelo razširili ponudbo, ker je tu potencial potnikov resnično velik, omogočena bi nam bila vzpostavitev taktnega prometa, ki je prijazen za uporabo. Tudi nova kočevska proga je po času potovanja v časovnih konicah primerljiva s cestnim prevozom, prav gotovo pa varnejša, udobnejša in prijaznejša do okolja.
Kako resnične so lahko sanje, da se bomo lahko odpeljali na kavo in skok v morje kar z vlakom – in bomo pri tem hitrejši kot z avtomobilom, predvsem pa bo tukaj manj stresa, ker ne bomo obtičali na preobremenjeni avtocesti? To se sliši prav sanjsko.
Če vzamemo za primer dolžino poti iz Ljubljane do Kopra, je železniška pot občutno daljša v primerjavi s cesto, kar posledično pomeni daljši potovalni čas. Poleg tega je proga Divača–Koper za zdaj še enotirna, kar omejuje kapaciteto voženj. Po gradnji drugega tira Divača–Koper bo pot na morje lahko bistveno hitrejša in tudi krajša. Tudi na tej progi so zagotovo priložnosti za razširitev ponudbe po letu 2026. Da bomo z vlakom na morju hitreje kot z avtom, je sicer možno že zdaj, če upoštevamo gnečo in dolge kolone na cestah, predvsem v poletnem času, ko je zelo povečan tranzit do obalnih mest. So pa tudi na tej progi že danes odseki, ki so časovno absolutno konkurenčni cesti, npr. pot iz Borovnice v Ljubljano.
Potovanje z vlakom je udobno, brezskrbno in nam omogoča, da v tem času opravimo še druge obveznosti ali se preprosto samo sprostimo. Kje vidite vi glavne prednosti pri potovanju z vlakom? Kaj vi najraje počnete na vlaku?
Res je. Če ne poskusiš, mogoče niti ne veš, kako sproščeno in mirno zna biti potovanje z vlakom, izognemo se drvenju, nevarnostim na cesti in že na poti čas izkoristimo zase, da npr. v miru pokličemo prijatelje, preberemo knjigo, delamo ipd. Vsi novi vlaki, ICS vlaki in vlaki znamke Siemens, omogočajo tudi Wi-Fi signal. Zdaj ko prihaja na slovenske tire vedno več novih sodobnih vlakov, je potovalna izkušnja še prijetnejša.
Novi vlaki omogočajo prav to večopravilnost. Kakšni vlaki prihajajo in kakšno izkušnjo bodo prinesli potnikom? Ali poleg novih vlakov načrtujete tudi boljšo povezljivost med posameznimi kraji, zlasti v bolj kritičnih terminih?
Novi vlaki prinašajo pomemben prispevek h kakovosti storitev javnega prevoza v Sloveniji. Do konca leta 2022 bo na naših tirih 52 novih potniških vlakov, od tega bo 21 enopodnih in 10 dvopodnih (dvonadstropnih) električnih ter 21 enopodnih dizelskih. Gre za sodobne in prostorne vlake, ki omogočajo enostavnejši vstop in izstop tudi gibalno oviranim osebam – vsi vlaki imajo izvlečno stopnico, dodatno mobilno klančino za invalidski voziček. Ponujajo tudi več prostora za prevoz koles, na voljo so prostorni toaletni prostori, s previjalno mizo za mlade starše. Opremljeni so s sodobnim informacijskim sistemom, z vtičnicami za polnjenje elektronskih naprav, z Wi-Fi signalom ipd.
Vezano na nove vlake bomo lahko v prihodnjih letih tudi povečali pogostost regionalnih povezav z manj postanki in lokalnih vlakov z večjo zmogljivostjo. Mogoča bo dodatna ponudba povezav v časovnih konicah na 15 minut tam, kjer je velik potencial potnikov in infrastruktura to omogoča, to velja za dvotirne proge z ustrezno propustnostjo. Torej ne bo nepotrebnega obremenjevanja, da bo vlak odpeljal, saj bo kmalu za njim že naslednji. Že jeseni leta 2022 bomo tako lahko številne potnike privabili z več možnimi odhodi. To je zelo pomemben segment odločitve za potovanje z vlakom. Na enotirnih progah, kjer je križanje vlakov neizogibno, je cilj razširiti ponudbo v konicah vsaj z večjimi kapacitetami in večjim udobjem.
Trend po Evropi in po svetu je v iskanju alternativnih, hitrejših, bolj varnih in okolju prijaznih prevoznih sredstev. Vlak je nedvomno eden izmed teh. Kako torej prepričati še več potnikov, naj potujejo z vlakom?
Železnica ima ključno prednost v primerjavi z drugimi oblikami prevoza, saj že danes za prevoz potnikov in tovora uporablja električno energijo, ki je delno pridobljena iz obnovljivih virov. Pri prevozu potnikov med Mariborom in Ljubljano tako železnica porabi povprečno šestkrat manj energije na potnika, kot je porabljene v cestnem avtomobilskem prometu.
Seveda je zavedanje, da je vlak trajnostna oblika prevoza, vedno večje, a pri tem je za posameznika še bolj pomembna tudi dobra uporabniška izkušnja potovanja od doma in do cilja. Torej potovanje z vlakom z vključeno mikromobilnostjo (izposojo koles, e-koles, e-avtobomilov …), z rešitvijo tudi prvega in zadnjega kilometra posameznikove poti. Na večjih železniških postajah oz. postajališčih je potnikom že na voljo možnost izposoje koles, kolesarnice in parkirišča za kolesa. Zadnje zagotavljamo z izvedbo SŽ-Infrastrukture in DRSI ter tudi z lokalnimi skupnostmi.
Velik poudarek dajemo tudi integraciji javnega prevoza. Potnike želimo spodbuditi k uporabi varnega in trajnostnega načina prevoza tudi s ponudbami. Različnim segmentom potnikom ponujamo številne ugodne ponudbe, od cenejših abonentskih vozovnic, cenejše IJPP vikend vozovnice, posebnih popustov za prevoze skupin, družin, mladih, starejših do popustov, ki jih omogoča vozovnica pri različnih drugih ponudnikih predvsem turističnih storitev. SŽ Potniški promet zagotavlja prevoz oz. storitev obvezne gospodarske javne službe tako na bolj kot na manj profitabilnih relacijah, kar zagotavlja nacionalno mobilnost prebivalstva. To svoje poslanstvo jemljemo resno in odgovorno.
Ponudbe potovanj z vlaki se zdijo vedno bolj ugodne, vaša ponudba je velika. Katere vozovnice pa so najbolj ugodne za prevoz na delo?
Če potujete večkrat mesečno, so abonentske vozovnice najugodnejša izbira. Omogočajo neomejeno število potovanj v izbranem obdobju na izbrani relaciji. Ponujamo tudi pavšalne abonentske vozovnice, ki so prenosljive ali pa omogočajo potovanja po vsej Sloveniji. Z letno abonentsko vozovnico se npr. 4 mesece vozite brezplačno.
Zelo pomemben vidik pri odločitvi, ali bomo dnevno potovali z vlakom, odigra tudi druga povezana infrastruktura, kot so parkirišča v smislu P+R, usklajenost z urniki in vozovnicami mestnega prometa. Kako kompleksno je takšno usklajevanje? Kakšne so rešitve za prihodnost, ki bodo potnikom omogočile še večjo udobje?
Vse, kar omenjate, je zelo pomembno za kakovosten javni prevoz. Pri nas tudi Ministrstvo za infrastrukturo daje temu pomembo vlogo in s tega vidika koordinira integracijo javnega potniškega prometa (IJPP). Potnikom so tako na voljo vozovnice IJPP, ki omogočajo zelo ugodna potovanja in kombinacijo modalitet. Brezplačnim vozovnicam IJPP za upokojence in starejše od 65 let sta se letos pridružili še ugodnejša ponudba subvencioniranih vozovnic IJPP za dijake in študente ter posebna ponudba za ugodna potovanja ob koncih tedna za posameznike in družine. In ponudbe IJPP se še razvijajo s ciljem, da so čim bolj prijazne do potnikov.
Poleg integrirane ponudbe je seveda zelo pomembna tudi integracija avtobusnih in železniških voznih redov. Gre seveda za kompleksno usklajevanje, a ne nemogoče. Železnica mora biti pri tem hrbtenica potniškega prometa, saj vsaka sprememba voznega reda na neki relaciji pomeni verižno spremembo na voznih redih na drugih relacijah, tudi v mednarodnem železniškem prometu. Omejitve so torej v propustnosti prog in vplivu sprememb na celoten potek vlaka, raven storitev na poteku trase ter celo pri povezavah na prestopnih postajah. So pa še druge oblike mobilnosti, ki se lahko lepo vežejo na prevoz z vlaki, npr. prevoz s kolesi, skiroji, električnimi prevoznimi sredstvi, tako lastnimi kot najetimi.
Kaj vse lahko vzamemo s seboj na vlak? Kolo, otroški voziček, kaj pa na primer skiro, smuči, sanke?
Potovanje z vlakom je lahko glede osebne prtljage enostavno. Seveda se lahko potuje z vsem omenjenim. Kolo lahko vzamete s sabo na vlak, ki ima oznako za prevoz koles. Za prevoz kolesa je sicer potrebno doplačilo 1,50 evra na dan, drugo osebno prtljago pa lahko praviloma vzamete s sabo brez posebnega plačila, seveda če ne gre za res preobsežno prtljago.
Kako je s prevozom hišnih ljubljenčkov?
Hišni ljubljenčki so v spremstvu lastnikov na vlakih dobrodošli, naše osebje na vlaku pa je na voljo za uskladitev, da se najde mesto, ki bo lastniku hišnega ljubljenčka in tudi drugim potnikom ustrezalo. Potniki lahko z vlaki Slovenskih železnic brezplačno prevažajo majhne udomačene živali, ki so zaprte v kletke ali košare in ki se lahko namestijo kot osebna prtljaga, ter majhne pse, če jih je mogoče držati v naročju. Večji psi morajo imeti nagobčnik, biti na vrvici ter ležati na tleh, tako da ne ovirajo drugih potnikov. Zanje je treba v notranjem prometu plačati polovično ceno vozovnice za 2. razred potniškega vlaka, v mednarodnem prometu pa polovično ceno vozovnice po mednarodni potniški tarifi.
Kako je sicer epidemija vplivala na potovanje z vlakom? So se zadeve normalizirale in opažate enak obisk kot pred epidemijo ali se vam zdi, da je med potniki še vedno nekaj strahu? Kako poskrbite za varnost potnikov?
Posledice epidemije covida-19 so povzročile manj potovanj na delo, omejitve prehodov med regijami in zaustavitev javnega potniškega prometa. Vse to ima velik vpliv na potovanja potnikov in posledično na transportne prihodke SŽ-Potniškega prometa. O velikem padcu števila prepeljanih potnikov in s tem znižanju prihodkov poročajo tudi drugi evropski prevozniki. Povprečen padec prihodkov v potniškem prometu vseh železnic v Evropski uniji je bil v letu 2020 glede na leto 2019 kar 41 % (vir podatkov CER). A vendarle v zadnjem letu opažamo pozitiven trend ponovne rasti števila potnikov. Letos septembra smo že presegli število potnikov, prepeljanih v celotnem lanskem letu.
Varnost potnikov je pri nas na prvem mestu. Z upoštevanjem vseh ukrepov in priporočil vlade ter stroke upam reči, da zagotavljamo varen prevoz potnikov. Trenutno v javnem prevozu veljajo ukrepi, ki vključujejo pogoj PCT, nošenje kirurških ali FFP2 mask, razkuževanje rok na vlaku, upoštevanje označenih smeri gibanja.
Potovanje z vlakom je posebna izkušnja, mnogi bi se z njim povezali z vso Evropo. Ali so v načrtu še kakšne nove direktne povezave s tujino? Kdaj bomo lahko vozovnice za mednarodni promet kupovali tudi z vašo aplikacijo?
Z železnico smo sicer povezani z vsemi večjimi evropskimi mesti. A ponudbo mednarodnih povezav bi radi še povečali, tudi takih, kjer bi bili mi prevoznik do Zagreba ali do Gradca oziroma Beljaka. Naša velika ambicija je, da bi to uresničili že v letu 2024. To so velika mesta in take povezave bi veliko prinesle tako domačim prebivalcem kot tudi turistom in seveda gospodarskemu rezultatu. Želimo si tudi več nočnih vlakov, za katere pa potrebujemo večsistemske lokomotive in spalne vagone, za katere upamo, da prav tako najdejo mesto v naši ponudbi. In ja, seveda, tudi vozovnice za mednarodni promet morajo v našo spletno prodajno aplikacijo, vsaj naša osnovna nizkocenovna ponudba. Tukaj so v teku mednarodni dogovori z železniškimi upravami in tudi z razvijalcem aplikacije. Trenutno težko napovem, kdaj bo to, ker gre za splet več dejavnikov, a upam, da čim prej.
Vaš nasvet iz prve roke za brezskrben enodnevni izlet z vlakom?
Slovenija in tudi druge evropske države ob železniški progi ponujajo zelo pestre možnosti za izlete. Izlet z vlakom je v prihajajočih prazničnih dneh lahko še posebej pravljičen. Kot vsako leto tudi letos večja slovenska mesta vabijo na ogled praznične okrasitve s številnimi svetlobnimi elementi, na primer Celje, Maribor, Koper, Ljubljana, Radovljica … Lahko se sprostite tudi v številnih termalnih zdraviliščih, kjer lahko z vozovnico za vlak uveljavljate cenejše kopanje (npr. v Termah Ptuj, Thermani Laško, Termah Čatež, Vodnem parku Bohinj …), z vlakom je dosegljiv in pravljičen v zimskem času tudi Bled ali Bohinj. Ne smemo pozabiti tudi na slovenska zgodovinsko in turistično zanimiva mesta, kot je Ptuj, tudi Ljubljana z železniškem muzejem Slovenskih železnic, Vojaški muzej v Pivki …
Slovenija je zelo dobro povezana tudi z vsemi prazničnimi evropskimi mesti, vozovnice pa so na voljo že od 8 evrov. V Avstriji so to npr. Beljak, Gradec, Salzburg, Innsbruck, Dunaj … Z Dunaja lahko potniki potujejo z vlakom naprej v Prago, Bratislavo, Krakov, Varšavo, vsak dan imamo dobre povezave z več vlaki tudi do Trsta. Od tam pa povezave za potovanja naprej s hitrimi vlaki Frecciarossa, v smeri Benetk, Padove, Milana, Torina, Bologne, Firenc, Rima … Tudi Slovenija in Nemčija sta dnevno neposredno povezani. Direktni vlak pelje do Frankfurta, skozi München, Ulm, Stuttgart, Darmstadt itn. Med Ljubljano in Zürichom prav tako vsakodnevno vozi direktni vlak. Med Madžarsko in Slovenijo vsak dan vozi direktni vlak na relaciji Ljubljana–Budimpešta–Ljubljana. Veliko namigov za izlete po Sloveniji najdete tudi na naši spletni strani www.slo-zeleznice.si.
Naročnik oglasne vsebine so Slovenske železnice
