Veliki brat kot protiutež padcu notranjih meja

Boja proti kriminalu si v globaliziranem svetu ni mogoče predstavljati brez stalne izmenjave podatkov.
Fotografija: Enotni policijski informacijski sistem, namenjen iskanju oseb in drugim ukrepom ter iskanju ukradenih oziroma izgubljenih predmetov, je postal ogromna baza podatkov. Foto Jure Eržen
Odpri galerijo
Enotni policijski informacijski sistem, namenjen iskanju oseb in drugim ukrepom ter iskanju ukradenih oziroma izgubljenih predmetov, je postal ogromna baza podatkov. Foto Jure Eržen

Padec notranjih meja v schengenskem območju in s tem tudi povečano tveganje za prost pretok kriminala je države članice EU napeljal na idejo, da bi ustanovile enotni policijski informacijski sistem, namenjen iskanju oseb in drugim ukrepom ter iskanju ukradenih oziroma izgubljenih predmetov. Z leti je tako nastala ogromna baza podatkov.

Kot predsedujoča svetu EU bo Slovenija danes in jutri gostila vodje uradov SIRENE (Supplementary information request at national entries), ki so temelj mednarodnega policijskega sodelovanja na schengenskem območju.

Janez Žabkar, vodja oddelka SIRENE v upravi kriminalistične policije, je izpostavil, da se bodo zaradi covidnih ukrepov po treh predsedovanjih strokovnjaki tokrat le srečali v živo.

»Slovenija tako sestanek vrača na stare tire. Bistvo pa je, da se pogovorimo o izzivih, ki jih prinašajo novosti v zvezi s prenovo SIS, njegovo integracijo in uveljavitvijo novih SIS uredb, na srečanju pa posebno pozornost posvečajo medsebojni izmenjavi informacij, novim predlogom in odpravljanju medsebojnih ovir. Namen je predvsem zagotoviti nemoteno izmenjavo informacij z državami, ki med seboj največ komunicirajo,« je pojasnil Žabkar.

Schengenski informacijski sistem (SIS) vsebuje več kot 90 milijonov podatkov, z nadgradnjo pa jih bo še več. Državam članicam bodo tako na voljo popolnejše in zanesljivejše informacije.

Spreminjanje in nadgrajevanje

Med drugim je eden od ciljev, ki je pred njimi, dostop Europola do vseh kategorij razpisov v SIS, saj bo to po prepričanjih strokovnjakov pozitivneje vplivalo na varnostne razmere v Evropi, predvsem pri preprečevanju terorizma. Sogovornik je povedal, da se je sprememba nove SIS uredbe začela že pod nemškim predsedovanjem, potem so bili zelo aktivni v času portugalskega predsedovanja, pod streho pa so ga spravili ravno zdaj, ko svetu EU predseduje Slovenija.

Janez Žabkar izpostavlja, da je SIS eden pomembnejših elementov varnosti na stari celini. FOTO: Policija
Janez Žabkar izpostavlja, da je SIS eden pomembnejših elementov varnosti na stari celini. FOTO: Policija
Na splošno pa nove uredbe prinašajo novosti pri novih kategorijah opozoril, posledično se bo izmenjalo več podatkov preko SIS, ko govorimo o iskanju oseb in potrditvi identitete, pa je ključen poudarek na biometriji (prstni odtisi in odtisi dlani, slike obraza, DNK). Ravno tako bo z uveljavitvijo novih uredb možno vnašati več novih kategorij razpisov predmetov.

»SIS se spreminja in nadgrajuje skladno z našimi potrebami. Migrantski val leta 2015 je prinesel povečano stopnjo terorizma, zato smo se morali temu prilagoditi. Bili so primeri, ko je ista oseba z več različnimi osebnimi dokumenti v več različnih državah članicah izvrševala kazniva dejanja. Brez skupne baze podatkov bi bilo takšne osebe skoraj nemogoče bilo izslediti,« je le nekaj novosti, ki so jih prinesle spremenjene varnostne razmere.

Pri iskanju ukradenih vozil so bile tako naša policija kot tuje pred novo preizkušnjo. Izkazalo se je namreč, da se ukradene avtomobile vse redkeje prodaja v celoti, ampak po delih, oziroma da storilci v veliko primerih odtujijo samo del vozila. To pa preiskovalcem delo zelo oteži. SIS bo tako zdaj omogočal, da se vanj vnese tudi posamezne dele vozil.

Čeprav je SIS ogromna zbirka podatkov, je brez ciljnega iskanja skorajda neuporaben. Po njem ni mogoče prosto brskati, ampak je treba vnesti določene parametre, ki pokažejo zadetke. To je za varnostne organe znak, da se lotijo podrobnejšega iskanja. Vsaka država članica je zadolžena za vnos, posodobitev in brisanje lastnih podatkov, ki jih vnese v sistem.

Upravičil svoj obstoj

Javno dostopni podatki kažejo, da je bilo leta 1991 v SIS 91 milijonov podatkov (Slovenija jih je prispevala 278.000), od tega 980.000 oseb (2400 slovenskih) in 3,6 milijona vozil (9400 slovenskih vnosov). Največji delež predstavljajo ukradeni, izgubljeni ali razveljavljeni izdani dokumenti (potni listi, osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, dovoljenja za prebivanje).

Slovenija kot majhna država nima velikega vnosa, vendar bi bili pri iskanju lahko še uspešnejši. Težava je, ker ukradeni predmeti iz Slovenije navadno potujejo južno od Slovenije, kjer pa (razen Hrvaške) države niso vključene v SIS.

Žabkar je povedal, da je SIS eden pomembnejših elementov varnosti na stari celini, saj se v današnjem proti kriminalu lahko času uspešno borimo samo s skupnimi močmi. »Soliranje odpade,« je bil jasen.

Na tisoče najdenih pogrešanih in izsledenih iskanih oseb, še mnogo več izsledenih ukradenih vozil, strojev in drugih predmetov, pa so dokaz, da je SIS še kako upravičil svoj obstoj.

Preberite še:

Komentarji: