Venezuela razdvaja v koaliciji in okoli nje
Priznanje Guaidoja se zdi sporno SD, Levici pa nesprejemljivo vmešavanje v suvereno državo.
Odpri galerijo
Levica, ki pet mesecev po prisegi vlade ni nič bliže podpisu protokola, je do svojih partneric zelo bojevito razpoložena.
FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Odločitev vlade, da je »pripoznala« predsednika parlamenta Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, bo, kot vse kaže, imela več notranje- kot zunanjepolitičnih posledic. Če smo še natančnejši, so pomisleki predvsem v vladi, posebej oster pa je odziv Levice, ki se vse manj zdi vladna partnerica.
Teden po tem, ko je zunanji minister Miro Cerar prvič predlagal, naj se Slovenija pridruži članicam EU, ki so deklarirale podporo opoziciji v Venezueli, je vlada sprejela sklep, da je pripoznala predsednika Nacionalne skupščine Juana Guaidoja za začasnega predsednika te južnoameriške države, in to zgolj z namenom, da se v čim krajšem času razpiše svobodne, demokratične in legitimne volitve. Ne gre za priznanje alternativnih oblasti, ampak za prepoznanje – kar je domišljena pravna formulacija – vloge začasnega predsednika za izvedbo volitev, na katerih se bo vzpostavila legitimna oblast, k čemur so vlado pozvali tudi v Venezueli živeči Slovenci. Ob morebitnih zasukih ali intervencijah bi pa morali razmišljati na novo. »Gre za deklarativni, in ne konstitutivni akt, s katerim je Slovenija prepoznala dejstvo v Venezueli. S tem ne posegamo v notranje zadeve države,« je poudaril vodja slovenske diplomacije in dodal, da gre za človekove pravice, ljudi, demokracijo in prave vrednote. Ne razume tistih, ki temu nasprotujejo.
Tistih, ki zadeve vidijo iz druge perspektive kot on, pa je nekaj tudi v vladnih vrstah in blizu vlade. SD se zdi sporno, ker o zadevi niso prej razpravljali v parlamentu. Poslanec SD in nekdanji Cerarjev politični sopotnik Milan Brglez opozarja, da odločitev ni v skladu z zakonodajo in ustavo ter nima podlage v mednarodnem pravu. S tem, ko je vlada priznala samo eno stran v sporu, si je sama naložila mednarodne obveznosti in si tudi vzela pristojnosti, ki jih nima. Brglez napoveduje poglobljeno razpravo v državnem zboru. »Naša politika ni v priklanjanju koaliciji voljnih, ampak spoštovanje ustave,« je dejal Brglez.
Ne le poglobljeno razpravo, temveč preklic sklepa pa bo zahtevala Levica. »Ta odločitev vlade je za nas nedopustna. Slovenija se v zadeve drugih, suverenih držav, ne vmešava prvič, to je naredila že dvakrat, v primeru Sirije in Libije. Vemo, kaj se je tam zgodilo, povzročilo je na milijone beguncev, ki so jih naše napačne odločitve pognale iz njihovih domov,« se je odzvala Violeta Tomić.
Da bo reakcija Levice burna, zagotovo ni moglo presenetiti nikogar od tistih, ki so sedeli na Gregorčičevi. Že ko je pred slabima dvema tednoma Cerar prvič kazal namere, da bo Slovenija v odnosu do Venezuele sledila večini EU, je Levica ostro nasprotovala, tudi z besedami, da pomeni priznanje Guaidoja priznanje ameriškega imperializma in intervencionizma.
»Imperializem je kategorično nesprejemljiv in ne bomo privolili v priznanje posledic ameriških državnih udarov,« je tedaj med drugim dejal poslanec Levice Miha Kordiš.
Ali bi lahko torej odločitev imela posledice za razmerje med Levico in vlado? »Zagotovo ne prispeva k boljšemu sodelovanju,« je odgovorila Violeta Tomić.
Vprašanje, kakšno stališče bi morala imeti Slovenija do države, ki ima velike zaloge nafte, kljub temu pa več kot 90 odstotkov prebivalcev živi v revščini, pa ni edino, pri katerem se Levica in vlada razhajata.
Protokol med Levico in koalicijskih peterčkom niti po petih mesecih, odkar je zaprisegla vlada, še ni podpisan. Nič ne kaže, da bo kmalu. Pri nikomer niti ni zaznati interesa za to. Dve od zadev, ki sta bili za Levico prioritetni, dvig socialnih pomoči in minimalne plače, je precej spretno izpeljala v prvih tednih in mesecih po prisegi vlade.
Ta teden je, med drugim, Levica na odboru za notranje zadeve odločilno prispevala k temu, da sta se ustavila zakonska predloga, po katerih bi pet ministrstev dobilo šest novih državnih sekretarjev, ker sta, če povzamemo, pisana za konkretne ljudi z imenom in priimkom, ne pa odraz dejanskega pomanjkanja kadrov. Poslanci koalicije s prvopodpisanim Branetom Golubovićem na čelu – in ne sama vlada – so namreč vložili noveli zakonov o vladi in o državni upravi, s katerima bi ministrstvo za izobraževanje in za gospodarstvo dobilo po enega dodatnega državnega sekretarja, za zdravje pa celo dva, prav tako bi se po še en sekretar zaposlil na resorjih za kohezijo in za Slovence po svetu.
»Povečanje utemeljujete s potrebo po dodatnih strokovnih kadrih, vemo pa, da bi se zaposlovali ljudje, ki zasedajo izključno politične funkcije. Ne moremo podpreti kadrovanja, kjer se zaposluje dodatne odpadle politične kadre«,« je stališče, zakaj se jim zdita predloga absurdna, utemeljila poslanka Levice Nataša Sukič. Bolj odločilno kot razprave o Venezueli in državnih sekretarji pa bo, ali se bodo držali dogovorjenega pri podpori rebalansu proračuna.
Teden po tem, ko je zunanji minister Miro Cerar prvič predlagal, naj se Slovenija pridruži članicam EU, ki so deklarirale podporo opoziciji v Venezueli, je vlada sprejela sklep, da je pripoznala predsednika Nacionalne skupščine Juana Guaidoja za začasnega predsednika te južnoameriške države, in to zgolj z namenom, da se v čim krajšem času razpiše svobodne, demokratične in legitimne volitve. Ne gre za priznanje alternativnih oblasti, ampak za prepoznanje – kar je domišljena pravna formulacija – vloge začasnega predsednika za izvedbo volitev, na katerih se bo vzpostavila legitimna oblast, k čemur so vlado pozvali tudi v Venezueli živeči Slovenci. Ob morebitnih zasukih ali intervencijah bi pa morali razmišljati na novo. »Gre za deklarativni, in ne konstitutivni akt, s katerim je Slovenija prepoznala dejstvo v Venezueli. S tem ne posegamo v notranje zadeve države,« je poudaril vodja slovenske diplomacije in dodal, da gre za človekove pravice, ljudi, demokracijo in prave vrednote. Ne razume tistih, ki temu nasprotujejo.
Pomisleki v SD in Levici
Tistih, ki zadeve vidijo iz druge perspektive kot on, pa je nekaj tudi v vladnih vrstah in blizu vlade. SD se zdi sporno, ker o zadevi niso prej razpravljali v parlamentu. Poslanec SD in nekdanji Cerarjev politični sopotnik Milan Brglez opozarja, da odločitev ni v skladu z zakonodajo in ustavo ter nima podlage v mednarodnem pravu. S tem, ko je vlada priznala samo eno stran v sporu, si je sama naložila mednarodne obveznosti in si tudi vzela pristojnosti, ki jih nima. Brglez napoveduje poglobljeno razpravo v državnem zboru. »Naša politika ni v priklanjanju koaliciji voljnih, ampak spoštovanje ustave,« je dejal Brglez.
Ne le poglobljeno razpravo, temveč preklic sklepa pa bo zahtevala Levica. »Ta odločitev vlade je za nas nedopustna. Slovenija se v zadeve drugih, suverenih držav, ne vmešava prvič, to je naredila že dvakrat, v primeru Sirije in Libije. Vemo, kaj se je tam zgodilo, povzročilo je na milijone beguncev, ki so jih naše napačne odločitve pognale iz njihovih domov,« se je odzvala Violeta Tomić.
Koga še zanima protokol?
Da bo reakcija Levice burna, zagotovo ni moglo presenetiti nikogar od tistih, ki so sedeli na Gregorčičevi. Že ko je pred slabima dvema tednoma Cerar prvič kazal namere, da bo Slovenija v odnosu do Venezuele sledila večini EU, je Levica ostro nasprotovala, tudi z besedami, da pomeni priznanje Guaidoja priznanje ameriškega imperializma in intervencionizma.
»Imperializem je kategorično nesprejemljiv in ne bomo privolili v priznanje posledic ameriških državnih udarov,« je tedaj med drugim dejal poslanec Levice Miha Kordiš.
Ali bi lahko torej odločitev imela posledice za razmerje med Levico in vlado? »Zagotovo ne prispeva k boljšemu sodelovanju,« je odgovorila Violeta Tomić.
Vprašanje, kakšno stališče bi morala imeti Slovenija do države, ki ima velike zaloge nafte, kljub temu pa več kot 90 odstotkov prebivalcev živi v revščini, pa ni edino, pri katerem se Levica in vlada razhajata.
Protokol med Levico in koalicijskih peterčkom niti po petih mesecih, odkar je zaprisegla vlada, še ni podpisan. Nič ne kaže, da bo kmalu. Pri nikomer niti ni zaznati interesa za to. Dve od zadev, ki sta bili za Levico prioritetni, dvig socialnih pomoči in minimalne plače, je precej spretno izpeljala v prvih tednih in mesecih po prisegi vlade.
Rdeča luč za nove državne sekretarje
Ta teden je, med drugim, Levica na odboru za notranje zadeve odločilno prispevala k temu, da sta se ustavila zakonska predloga, po katerih bi pet ministrstev dobilo šest novih državnih sekretarjev, ker sta, če povzamemo, pisana za konkretne ljudi z imenom in priimkom, ne pa odraz dejanskega pomanjkanja kadrov. Poslanci koalicije s prvopodpisanim Branetom Golubovićem na čelu – in ne sama vlada – so namreč vložili noveli zakonov o vladi in o državni upravi, s katerima bi ministrstvo za izobraževanje in za gospodarstvo dobilo po enega dodatnega državnega sekretarja, za zdravje pa celo dva, prav tako bi se po še en sekretar zaposlil na resorjih za kohezijo in za Slovence po svetu.
- SD se zdi sporno, ker o zadevi niso prej razpravljali v parlamentu.
- Ne le poglobljeno razpravo, temveč preklic sklepa bo zahtevala Levica.
»Povečanje utemeljujete s potrebo po dodatnih strokovnih kadrih, vemo pa, da bi se zaposlovali ljudje, ki zasedajo izključno politične funkcije. Ne moremo podpreti kadrovanja, kjer se zaposluje dodatne odpadle politične kadre«,« je stališče, zakaj se jim zdita predloga absurdna, utemeljila poslanka Levice Nataša Sukič. Bolj odločilno kot razprave o Venezueli in državnih sekretarji pa bo, ali se bodo držali dogovorjenega pri podpori rebalansu proračuna.
