Vezava dveh črk je za začetek branja pomembna veščina
V Sloveniji zelo malo pozornosti namenjamo vezavi sklopov dveh ali treh črk, trdi Ursula Lavrenčič, a za boljšo bralno pismenost je to še kako dobrodošlo.
Odpri galerijo
Kobijevi dvočrkovni bralni listi. FOTO: Arhiv Kobi
Vsak četrti odrasli Slovenec je funkcionalno nepismen, kar pomeni, da ima težave z razumevanjem preprostega besedila. Nekoliko bolje kaže našim 15-letnikom. Kako pa je z najmlajšimi, ki šele osvajajo prve črke? V to »kislo jabolko« so zagrizli v kraškem zagonskem podjetju Kobi. Po inovaciji v svetovnem merilu, aplikaciji Kobi, »čitanki« za dislektike iz leta 2019 in po natisnjenih čitankah zanje, ki bodo ta mesec doživele ponatis, so zdaj razvili še dvočrkovne bralne liste.
Ursula Lavrenčič, ustanoviteljica projekta Kobi in mama dislektične deklice, je zadnje leto in pol ogromno časa namenila tujim raziskavam faz v poučevanju branja in med drugim ugotovila, da v Sloveniji zelo malo pozornosti namenjamo poučevanju vezave sklopov dveh ali treh črk. »Raziskave kažejo, da je to izjemno pomembna veščina, da otroci lahko uspešno in hitro gradijo svoj arzenal znanih besed, ki jih znajo potem v trenutku tekoče prebrati. Ker smo prepričani, da bo zajeten del letošnjih prvošolcev in drugošolcev zaradi korone potreboval čim bolj učinkovite vaje, smo pripravili dvočrkovne bralne liste in nekaj napotkov za starše,« pojasnjuje Lavrenčičeva in dodaja, da se od deset do dvajset odstotkov otrok nauči brati samih, drugi potrebujejo »dobrega učitelja, vztrajne starše in veliko vaje«.
Njihovi bralni listi so naleteli na zelo dober odziv. Posebej so nad njimi navdušene učiteljice, ki ugotavljajo, da otroci še v drugem razredu pri branju ne »vlečejo« glasov. V Kobiju razkrivajo skrivnost bralnih listov: »Prvi korak je branje besed, ki so sestavljene iz dveh črk. Najbolje je, če so to besede, ki nič ne pomenijo. Najprej se je treba naučiti osnovne tehnike branja, to je povezovanja dveh glasov. Če so besede nesmiselne, otrok niti ne poskuša razumeti, kaj naj bi prebral, in ne izgublja časa z ugibanjem. Lahko bi rekli, da je vezava najbolj pomembna veščina. Če je otrok ne usvoji, bo imel v prihodnjih dveh letih zagotovo težave. Otrok mora dvočrkovne sklope brati hitro in brez napora. Šele nato mu ponudimo v branje tričrkovne besede.«
Lavrenčičevo so k raziskovanju spodbudili podatki o padcu bralne pismenosti med mladimi oziroma otroki. Spomnimo, da si je Evropa že pred dobrim desetletjem za cilj postavila, da delež slabše pismenih učencev zmanjša na manj kot 15 odstotkov. Mednarodne raziskave so namreč vse po vrsti kazale zelo slabe rezultate. V eni od teh, v Pisi, programu mednarodne primerjave dosežkov učencev, sodeluje več kot pol milijona šolajočih se otrok iz 79 držav OECD, med njimi tudi šest tisoč slovenskih. Najnovejši podatki omenjene raziskave iz leta 2018 po navedbah Pedagoškega inštituta kažejo stabilnost dosežkov pri matematični pismenosti ter manjši upad v dosežkih pri bralni in naravoslovni pismenosti naših učencev in učenk. A pod črto Slovenija na vseh treh področjih še vedno dosega rezultate nad povprečjem OECD.
V Kobiju še ta mesec napovedujejo tudi brezplačno aplikacijo za vežbanje branja črkovnih sklopov Kobi TO!
Ursula Lavrenčič, ustanoviteljica projekta Kobi in mama dislektične deklice, je zadnje leto in pol ogromno časa namenila tujim raziskavam faz v poučevanju branja in med drugim ugotovila, da v Sloveniji zelo malo pozornosti namenjamo poučevanju vezave sklopov dveh ali treh črk. »Raziskave kažejo, da je to izjemno pomembna veščina, da otroci lahko uspešno in hitro gradijo svoj arzenal znanih besed, ki jih znajo potem v trenutku tekoče prebrati. Ker smo prepričani, da bo zajeten del letošnjih prvošolcev in drugošolcev zaradi korone potreboval čim bolj učinkovite vaje, smo pripravili dvočrkovne bralne liste in nekaj napotkov za starše,« pojasnjuje Lavrenčičeva in dodaja, da se od deset do dvajset odstotkov otrok nauči brati samih, drugi potrebujejo »dobrega učitelja, vztrajne starše in veliko vaje«.
Kobijeve čitanke imajo obarvane črke po metodi Kobi. Samoglasniki so odebeljeni, b-ji in p-ji, ki jih otroci najpogosteje zamenjujejo, pa so obarvani rdeče oziroma modro.
Smisel nesmiselnih besed
Njihovi bralni listi so naleteli na zelo dober odziv. Posebej so nad njimi navdušene učiteljice, ki ugotavljajo, da otroci še v drugem razredu pri branju ne »vlečejo« glasov. V Kobiju razkrivajo skrivnost bralnih listov: »Prvi korak je branje besed, ki so sestavljene iz dveh črk. Najbolje je, če so to besede, ki nič ne pomenijo. Najprej se je treba naučiti osnovne tehnike branja, to je povezovanja dveh glasov. Če so besede nesmiselne, otrok niti ne poskuša razumeti, kaj naj bi prebral, in ne izgublja časa z ugibanjem. Lahko bi rekli, da je vezava najbolj pomembna veščina. Če je otrok ne usvoji, bo imel v prihodnjih dveh letih zagotovo težave. Otrok mora dvočrkovne sklope brati hitro in brez napora. Šele nato mu ponudimo v branje tričrkovne besede.«
Devetošolka Ema Dokl s Ptuja je takole ilustrirala svojo Kobijevo čitanko. FOTO: Arhiv Kobi
Bralna pismenost v upadu
Lavrenčičevo so k raziskovanju spodbudili podatki o padcu bralne pismenosti med mladimi oziroma otroki. Spomnimo, da si je Evropa že pred dobrim desetletjem za cilj postavila, da delež slabše pismenih učencev zmanjša na manj kot 15 odstotkov. Mednarodne raziskave so namreč vse po vrsti kazale zelo slabe rezultate. V eni od teh, v Pisi, programu mednarodne primerjave dosežkov učencev, sodeluje več kot pol milijona šolajočih se otrok iz 79 držav OECD, med njimi tudi šest tisoč slovenskih. Najnovejši podatki omenjene raziskave iz leta 2018 po navedbah Pedagoškega inštituta kažejo stabilnost dosežkov pri matematični pismenosti ter manjši upad v dosežkih pri bralni in naravoslovni pismenosti naših učencev in učenk. A pod črto Slovenija na vseh treh področjih še vedno dosega rezultate nad povprečjem OECD.
V Kobiju še ta mesec napovedujejo tudi brezplačno aplikacijo za vežbanje branja črkovnih sklopov Kobi TO!
