Raziskava Svetovnega gospodarskega foruma kaže, da bi trajalo kar 108 let, da bi se uravnoteženost spolov dosegla po »naravni poti«.

Galerija
Slovenija se sicer glede zagotavljanja enakosti spolov uvršča razmeroma visoko, tako v evropskem kot svetovnem merilu, vendar pri tem lahko kaj hitro najdemo sive lise. FOTO: Jure Eržen/Delo
Štirideset odstotkov. Ta delež je leta 2013 takratna evropska komisarka Viviane Reding postavila kot predlog, (najmanj) koliko žensk bi moralo leta 2020 zasedati vodstvene položaje največjih družb. Leto 2020 je tu, o štiridesetih odstotkih pa – vsaj v Sloveniji – ne duha ne sluha. Sogovornike smo povprašali, kje so vzroki.
Analize Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) so lani pokazale, da je bil delež žensk na vodstvenih položajih največjih družb, ki kotirajo na borzi, v Sloveniji leta 2017 20,6-odstoten, leta 2016 19-odstoten, leta 2015 pa 22,9-odstoten.
»Eden od razlogov, da se odstotek žensk na vodstvenih položajih ob prvotni rasti ponovno znižuje, so slabe gospodarske razmere oziroma gospodarska kriza. V teh razmerah se podjetja oziroma lastniki pogosto zatečejo k prejšnjim, ...
Komentarji