Neobičajne koalicije pri programskih prioritetah
Kdo naj imenuje sodnike? Ali naj jih namesto državnega zbora imenuje predsednik države? Stranke so večinoma enotne. S prenosom te pristojnosti na predsednika države se načelno strinja šest strank (Gibanje Svoboda, SAB, SD, LMŠ, NSi, Povežimo Slovenijo), pri tem pa bi nekatere (LMŠ, NSi in Povežimo Slovenijo) povečale vlogo oziroma spremenile tudi sestavo sodnega sveta. To se zdi smiselno tudi vrhovnemu sodišču. Le v SDS spremembi nasprotujejo, češ da veljavni sistem daje najmanj možnosti za potencialne zlorabe. V Levici pa ocenjujejo, da sedanji sistem imenovanja najvišjih funkcij omogoča politično kupčkanje in sprejemanje gnilih kompromisov, a tudi prenos tega ne bi preprečil, saj je predsednik republike še vedno politična funkcija. Kje je še zaznati programske razlike in pri katerih vprašanjih je nastala rdeče-črna koalicija?
Na politične stranke smo naslovili tudi vprašanje, ali menijo, da bi bilo smiselno za najtežje oblike korupcije gospodarskega kriminala ustanoviti posebno specializirano sodišče. Pri tem vprašanju so se ujele štiri stranke na eni strani – SDS, NSi, SD in LMŠ. Vse štiri so naklonjene ustanovitvi specializiranega sodišča za najtežje oblike korupcije in gospodarskega kriminala. V SD opozarjajo na skupno oceno javnosti in politike, da pravosodje ni dovolj učinkovito oziroma da ga je treba bolje organizirati.
»To štejemo kot eno svojih prioritet, s ciljem, da dejansko dosežemo premik k večji učinkovitosti in pravičnosti,« poudarjajo v stranki Tanje Fajon. V NSi dodajajo, da bi takšen način dela lahko prinesel višjo raven posebne osredotočenosti, izboljšal pretok specifičnih znanj ter dal jasno odgovornost za spopadanje z eno najzahtevnejših vrst kriminala. Pri tem je treba doseči hitrejše delovanje specializiranih oddelkov za gospodarsko (in bančno) kriminaliteto na okrožnih sodiščih. Sodnike je treba dodatno izobraziti za posebna področja ali imenovati nove, ki taka znanja imajo, ocenjujejo v NSi.
Medtem ko v Levici ne vidijo razloga za ustanavljanje novih organizacijskih oblik. Ključno pri zagotavljanju učinkovitega pregona gospodarskega kriminala je neodvisno sodstvo, ki je imuno za korupcijo in politične pritiske, ustrezna kadrovska zapolnitev sodišč (tako s sodniki kot z drugimi delavci, ki pripomorejo k uspešnemu pregonu), ustrezna finančna neodvisnost sodišč in odstranitev vseh možnosti političnih pritiskov na delo policije in tožilstva, ki so v zadnjem času dosegli nepredstavljive razsežnosti. Zgolj ustanovitev novega sodišča, ki bi bilo finančno in kadrovsko podhranjeno in nad katerim se bodo nenehno izvajali politični pritiski, bo stanje po mnenju Levice prej poslabšala kot izboljšala.
V SAB ocenjujejo, da je težava predvsem očitno neustrezna procesna zakonodaja, neučinkovito delo nekaterih deležnikov in neprimerno procesno vodstvo. »Predvidevamo spremembo zakonodaje glede izločitve dokazov, ki je ena najstrožjih na svetu in po našem mnenju vzrok za številne padle in zastarane kazenske postopke,« poudarjajo v stranki Alenke Bratušek.
Glede sprememb zakona o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja so enotne vse stranke, razen SDS, ki meni, da je zakon ustrezen, da pa je treba zagotoviti njegovo dosledno izvajanje. V LMŠ opozarjajo na nepremišljene spremembe zakona v preteklosti, zaradi katerih je ustavno sodišče razveljavilo del omenjenega zakona in tožilstvo je moralo zaradi te odločitve umakniti več tožb – tudi v zelo odmevnih primerih. V LMŠ si želijo rešitev, ki bi omogočile posege v obdobje za nazaj.
Pred volitvami tožilci opozarjajo pred nepremišljenimi odzivi politike na posamezne probleme. Trenutno kar 19 kandidatov v vladni proceduri čaka na imenovanje. V zakonodajo je treba zato vgraditi varovalko, ki bo izvršilni veji oblasti onemogočala poseganje v postopek izbire strokovnjakov, ki naj postanejo državni, pa tudi evropski delegirani tožilci, pri tem poudarjajo v stanovskem društvu. Njegov predsednik Boštjan Valenčič je prepričan, da je najprej nujno treba temeljito prenoviti zakon o kazenskem postopku, ki bi lahko preprečil zastaranje kazenskega pregona v številnih odmevnih kazenskih postopkih.
Boštjan Valenčič
okrožni državni tožilec in predsednik stanovskega društva
Posegi v materialno in procesno zakonodajo naj bodo plod raziskovalnega dela strokovnjakov in dognanj sodne prakse, ne pa nepremišljen odziv politike na posamezni problem. Zakon o kazenskem postopku je zastarel in bi ga bilo treba temeljito prenoviti ali še bolje napisati na novo. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora bi morali prenoviti, da bi omogočal odvzem vsakršnega premoženja, katerega zakoniti izvor ni dokazan.
Damijan Florjančič
predsednik vrhovnega sodišča
Vrhovno sodišče že več let zagovarja uveljavitev sodnega okrožja kot osnovne organizacijske ravni sodišč in uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika. Nujna je rešitev prostorskih težav za delo v Ljubljani, ki naj bi jih odpravili s predvideno gradnjo nove sodne stavbe za prvostopenjska sodišča. Nujno je treba urediti problematiko sodniških plač in njihovega razmerja do plač nosilcev drugih dveh vej oblasti.
