Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Vrsta dilem pri pokojninah in dvojnem statusu

Spremembe zakonodaje: Predlog naj bi bil do konca meseca pripravljen za vladno obravnavo
Obrtniki zagovarjajo stališče, da bi morali po tem, ko izpolnijo pogoje, ob delu prejemati polno pokojnino. Foto Jože Suhadolnik
Obrtniki zagovarjajo stališče, da bi morali po tem, ko izpolnijo pogoje, ob delu prejemati polno pokojnino. Foto Jože Suhadolnik
14. 9. 2019 | 06:00
5:46
Ljubljana – Koliko bodo pridobili posamezniki, ki bodo izpolnili pogoje za upokojitev, a bodo želeli delati še naprej, je eno najpomembnejših vprašanj, ki naj bi jih urejala popravljena pokojninska zakonodaja. Pri tem tako imenovanem dvojnem statusu se kreše največ različnih interesov, različni so pogledi na odstotek pokojnine, na to, od katere osnove bi se izračunavala, kaj z dodatkom za minulo delo, kaj s pridobljenimi napredovanji v javnem sektorju in ali naj ima delodajalec pri tem besedo.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) načrtujejo, da bi novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uvrstili na dnevni red ene od vladnih sej še ta mesec. Po javni razpravi in medresorskem usklajevanju se o predlogu spet pogovarjajo socialni partnerji, ki poskušajo najti konsenz. Izhodišča, s katerimi so začeli drugi krog usklajevanj, so: kdor bo izpolnil pogoje za starostno pokojnino, bo delo lahko nadaljeval ob hkratnem prejemanju 40 odstotkov pokojnine prva tri leta (po tem pa 20 odstotkov) za polni delovni čas oziroma sorazmerni delež za krajši čas. Do zdaj so dvojni status lahko uveljavljali tudi tisti, ki so izpolnili pogoje za predčasno pokojnino, prav tako kot tisti s starostno pa so bili upravičeni do 20 odstotkov.
 

Neopredeljena vloga delodajalca


Predstavniki obrtniške in podjetniške zbornice se zavzemajo za višji odstotek izplačila pokojnine, sindikati pa so vztrajali, da pri tem, ali nekdo dela tudi še, ko že izpolni pogoje za upokojitev, delodajalci nimajo besede. Torej ni prekinitve delovnega razmerja in nadaljevanje sodelovanja z nekom, za katerega ocenjujejo, da ga še potrebujejo, ampak za izključno odločitev delavca. Eden od argumentov sindikatov je bil, da bi bili zaposleni v neenakopravnem položaju v primerjavi z obrtniki in podjetniki, ki so sami svoji delodajalci, poleg tega se bojijo diskriminacije starejših.



Med tistimi, ki menijo, da bi delodajalec moral imeti vlogo pri tem, ali bi še sodeloval z nekom, ki je izpolnil pogoje za starostno upokojitev, je tudi Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ): »Pri tej ureditvi najbolj bode v oči, da ni vloge delodajalca, četudi delavec morda nikoli ni dobro delal. Če pa bi ga vseeno želeli odsloviti zaradi nesposobnosti za delo, bi mu pripadala visoka odpravnina.« Tisti, ki se bodo želeli reaktivirati, bodo odvisni od delodajalca, ali bo ta z njimi sklenil pogodbo. Papež ne bi nasprotoval temu, da bi imeli obrtniki izplačilo višjega deleža pokojnine, saj so v drugačnem položaju od zaposlenih, ker morajo na trgu sami ustvarjati, a tako sindikati kot delodajalci zavračajo, da bi koga drugače obravnavali.

Direktor ZPIZ opozarja na še en pomemben vidik dvojnega statusa: »Ne gre samo za odstotke pokojnine, ki se izplačujejo ob plači, ampak tudi za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe. Nekdo s 40 leti dobe, ki je star najmanj 60 let, dobi zdaj štiri dodatne odstotke vsako leto, torej največ 12 (po novem bi bilo tri na leto in največ devet). Za moške to, na primer, pomeni, da v teh treh letih dobi toliko odstotkov, kot jih je prej v desetih letih. Te odstotne točke pomenijo zvišanje pokojnine v treh letih za več kot 20 odstotkov.«
 

Izdatki v javnem sektorju


Pri izračunih finančnih učinkov – spremembe ureditve dvojnega statusa, ob upoštevanju vseh vplačanih prispevkov, v prihodnjih treh letih v državni blagajni pomenili 16 milijonov dodatnih odhodkov – so po njegovem mnenju na MDDSZ podcenili predvsem potencialne izdatke v javnem sektorju. »Povprečni javni uslužbenec v karieri napreduje najmanj osem plačnih razredov, če ne celo deset, kar pomeni, da ima ob pogojih za upokojitev avtomatično 40 odstotkov višjo plačo od mlajšega sodelavca na istem delovnem mestu, še okoli deset odstotkov pa nanese dodatek za minulo delo. Pri tem bi prejemal še 40 odstotkov pokojnine in imel ugodnejše vrednotenje, kar bodo mlajši najbrž doživljali kot krivico,« razmišlja Marijan Papež.



Med vprašanji, ki se utemeljeno postavljajo, je, denimo, kako se pri plači upošteva dodatek za delovno dobo, če posameznik že prejema pokojnino, ki je že izraz minulega dela, pa tudi, od katere osnove bi se računalo 40 odstotkov pokojnine. Približno tri četrtine obrtnikov oziroma samostojnih podjetnikov plačuje najnižje prispevke, med upokojenimi obrtniki jih je kar veliko, ki jim država doplačuje, da dobijo nakazano najnižjo pokojnino za polno dobo.

»Pri tem gre za socialni korektiv, ko se nekdo upokoji in ne dela več. Pri izračunu 40 odstotkov pa bi bilo treba računati iz dejanske osnove posameznika,« meni Papež. Konkretno – če bi pokojnina posameznika znašala 400 evrov, bi se delež računal od 400 evrov, in ne od 491 evrov (moški) oziroma 545 evrov (ženske), kolikor je zdaj pokojnina odmerjena od najnižje osnove za polno dobo s socialnim korektivom države.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine