Stranka, ki da kaj nase, bi morala imeti svojega predsedniškega kandidata

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o odstopu Marte Kos od kandidature za predsednico države.
Fotografija: Ali Žerdin in Janez Markeš. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Ali Žerdin in Janez Markeš. FOTO: Leon Vidic/Delo

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o samovoljni odločitvi Marte Kos, da se umakne iz predsedniške kandidature. Kot je omenil Žerdin, sta imela med koncem tedna privilegij, da sta sodelovala na pikniku Inštituta 8. marec, kamor je prišla tudi ona. Kot je povedal Markeš, v takratnem pogovoru z njo ni dobil vtisa, da ne bi kandidirala, obenem pa ni dobil vtisa, da je v kampanji entuziastična. »Mešane občutke sem imel, mogoče je to, kar se dogaja, neke vrste pojasnilo, ne vem pa, kako bi se do vsega tega opredelil.

image_alt
Zagata za Gibanje Svoboda

Žerdin je pri tem navrgel tri pomembne točke. Prvič, iz sporočila, da se umika iz volilne kampanje, lahko razberemo, da gre za osebne okoliščine. Drugič, v radijskih poročilih je zaznal tudi sporočilo, da so se spremenile še neke druge okoliščine, ki niso izključno osebne. Tretjič pa velja opozoriti, da v Gibanju Svoboda tega umika iz kandidature še niso komentirali. »S komentarjem tega dogodka kar precej zamujajo.«

Markeš mu je pritrdil in dejal, da bi lahko njeno kandidaturo oziroma zdaj že nekandidaturo razširili na vse kandidature v tem smislu, da postavljajo zanimiva razmerja znotraj slovenskih širših političnih/družbenih ozadij in znotraj strank.

»Vtis je, da veje duh, da bi bilo treba za predsednika postaviti nekaj v smislu antijanševske koalicije. Ampak zdaj ne kandidiramo za državnozborske, ampak za predsedniške volitve. Tukaj bi moral pretehtati odnos kandidata do državnosti, države, do ustave, do vrednot. Tako bi sam pričakoval. Kakor tudi, da vsaka stranka, ki da nekaj nase, da kandidata v tem smislu. Da ga preprosto predlaga, predstavi in pokaže na to, da je vsaki stranki posebej do tega, da je državnost vrednota, da so ji vrednote državnosti same po sebi vrednota. Da je ustavnost vrednota in da so ji simbolne pozicije v tej državi vrednota. Ta vtis tokrat umanjka.«

Kot nadaljuje Markeš, je bilo pri Kosovi v razmerju z Natašo Pirc Musar presenečenje to, da se je Milan Kučan kot vplivna osebnost glede na svoje tri predsedniške mandate in glede na priljubljenost postavil za eno od obeh. Pri čemer bi na prvo žogo človek takrat celo pričakoval, da bi podprl Marto Kos, kar je bilo presenečenje do današnjega dne. »Kar pa napeljuje v razmišljanje proč od samih kandidatk, ker tukaj imena sama po sebi niso temeljnega pomena, saj je to rekel tudi Kučan, da ne gre za ime ali za to, da bi bil osebno proti Marti Kos, ampak da gre za princip, za razmerje do stranke, do Gibanja Svoboda, do Goloba.«

image_alt
Marta Kos odstopa od kandidature za predsednico republike

Kot je ob tem dodal Žerdin, je bila takratna Kučanova implicitna ugotovitev, da če bi na predsedniških volitvah zmagala kandidatka Gibanja Svoboda, bi to pomenilo veliko koncentracijo moči v eni sami politični skupini. Markeš je spomnil na to, da se je Golob v trenutku, ko se je Kučan odzval, pred vso javnostjo rekel, da tudi Kučan kdaj »strelja kozle«. Na posnetku je bilo videti, da so Golobove besede presenetile tudi Kosovo, saj je bil to velik zdrs za nagovarjanje iste volilne baze. Kot doda Markeš, je očitno Golob takrat čutil potrebo po tem, da da izjavo, zdaj pa je ne. Kar je samo po sebi simptomatično.

Preberite še: