Vse več hospitaliziranih otrok zaradi covida in respiratornih obolenj
S tem raste potreba po več kadra, zato bodo že kmalu razmišljali o omejitvi elektivnih programov.
Odpri galerijo
Virus ogroža otroke, mlajše od 12 mesecev, še posebej dojenčke, mlajše od treh mesecev, zaradi velikosti njihovih dihalnih poti. FOTO: Jure Eržen/Delo
Svet UKC Ljubljana se je v ponedeljek seznanil z razmerami glede covida-19. V. d. generalnega direktorja Jože Golobič je dejal, da na pediatrični kliniki raste število otrok, ki zaradi covida in drugih respiratornih obolenj potrebujejo intenzivno nego. S tem raste potreba po več kadra, zato bodo že kmalu razmišljali o omejitvi elektivnih programov.
»V prihodnjih dneh bomo zato pred dilemo, koliko začasno omejiti elektivne programe, da bomo lahko pokrili vsa delovišča,« je napovedal Golobič, ki ga je svet na ponedeljkovi seji sicer imenoval za novega direktorja največje slovenske bolnišnice. Pred nastopom mandata potrebuje še soglasje vlade.
Namestnik predstojnika pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matjaž Homan je v izjavi za medije povedal, da so danes zjutraj na kliniki zdravili 99 otrok, še 45 otrok pa je bilo naročenih za sprejem. »Za zdaj poskušamo z obstoječim kadrom ohranjati ves program,« je pojasnil Homan.
Na intenzivni enoti pediatrične klinike po Homanovih besedah zdravijo devet otrok. Kapaciteta intenzivnega oddelka je 14 hospitaliziranih, skupna kapaciteta na navadnih oddelkih pa je 170 bolnikov. Nekaj rezerv je še, a večji problem kot v številu postelj je v kadru, ki ga primanjkuje, saj ga prerazporejajo na druga delovišča, je povedal Homan.
»Po standardu zdravstvene nege zelo bolnih otrok, ki potrebujejo mehanično ventilacijo v intenzivni enoti, za enega otroka skrbijo tri medicinske sestre,« je opomnil Homan.
Razloge za povečanje števila bolnih otrok Homan išče v zaprtju šol in vrtcev v preteklih valovih covida-19. Virusi, ki se v tem času niso mogli prenašati, kot sicer, zdaj krožijo med otroki. V ospredju je po Homanovih besedah respiratorni sincicijski virus (RSV).
Ta ogroža otroke, mlajše od 12 mesecev, še posebej dojenčke, mlajše od treh mesecev, zaradi velikosti njihovih dihalnih poti, je pojasnil Homan. Poleg njih pa tudi dojenčke s pridruženimi boleznimi, med njimi otroke s prirojenimi srčnimi napakami in prezgodaj rojene otroke. »Če smo prej na dan sprejeli okoli 15 takih otrok, jih zdaj do 30,« je opozoril Homan.
Omenjeni otroci po besedah vodje službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Tatjane Mrvič čez zimo preventivno prejemajo monoklonska protitelesa. »Običajno začnemo novembra, letos bomo začeli že oktobra, da jih bomo zaščitili,« je pojasnila Mrvičeva.
Mrvičeva staršem vrtčevskih otrok, ki imajo v družini tudi otroka, mlajšega od enega leta, zato svetuje, naj vrtčevskega otroka začasno zadržijo doma, saj so dojenčki zelo ogroženi za težji potek bolezni.
Na infekcijski kliniki po besedah Mrvičeve sicer zdravijo tudi otroke, ki so okuženi tako z virusom RSV kot s koronavirusom. »Trenutno zdravimo širi otroke s covidom-19, dva dojenčka, eno predšolsko deklico in najstnika, ki je zdravljen z dodatnimi zdravili, ker ima covidno pljučnico.
Na pediatrični kliniki pa po Homanovih besedah zdravijo dva otroka s potrjenim tako virusom RSV kot koronavirusom. Eden od njiju je dojenček, drugi pa fant z limfoblastno levkemijo, ki preventivno prejema zdravilo regeneron, z namenom skrajšanja poteka bolezni covid-19.
Golobič v ponedeljek sicer ni imel podatkov, ali bo za zdravljenje covidnih bolnikov treba odpirati dodatne oddelke. Je pa pojasnil, da je za danes sklican redni sestanek z ministrstvom za zdravje, kjer bodo bolnišnice uskladile svoje potrebe.
»Po sklepu ministrstva za zdravje UKC Ljubljana zagotavlja v tej fazi epidemije sto akutnih (25 odstotkov vseh slovenskih posteljnih kapacitet) in 45 intenzivnih postelj (38 odstotkov vseh slovenskih posteljnih kapacitet),« so sicer v ponedeljek navedli v UKC Ljubljana. Kljub prerazporeditvam kadra na delo v covidnih oddelkih pa elektivni program deluje, a v manjšem obsegu, kot bi si želeli, so v ponedeljek pojasnili v UKC Ljubljana.
Na ministrstvu za zdravje so po sestanku z vodstvi bolnišnic pojasnili, da so se na sestanku pogovarjali tudi o porastu števila hospitaliziranih otrok zaradi respiratornih obolenj. Dogovorili so se, da bodo razbremenili UKC Ljubljana, ki ima največji porast in posledično kadrovske potrebe.
Po pojasnilih ministrstva se covidne bolnišnice sicer nahajajo v modificirani četrti fazi aktivacije. »Zapiramo covidne oddelke v bolnišnici Brežice in odpiramo covidni oddelek z desetimi posteljami v bolnišnici Sežana,« so pojasnili na ministrstvu. Po njihovih besedah so bolnišnice trenutno sposobne na navadnih oddelkih zdraviti do 395 bolnikov, na oddelkih intenzivne terapije pa 117 bolnikov.
»V prihodnjih dneh bomo zato pred dilemo, koliko začasno omejiti elektivne programe, da bomo lahko pokrili vsa delovišča,« je napovedal Golobič, ki ga je svet na ponedeljkovi seji sicer imenoval za novega direktorja največje slovenske bolnišnice. Pred nastopom mandata potrebuje še soglasje vlade.
Namestnik predstojnika pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matjaž Homan je v izjavi za medije povedal, da so danes zjutraj na kliniki zdravili 99 otrok, še 45 otrok pa je bilo naročenih za sprejem. »Za zdaj poskušamo z obstoječim kadrom ohranjati ves program,« je pojasnil Homan.
Na intenzivni enoti pediatrične klinike po Homanovih besedah zdravijo devet otrok. Kapaciteta intenzivnega oddelka je 14 hospitaliziranih, skupna kapaciteta na navadnih oddelkih pa je 170 bolnikov. Nekaj rezerv je še, a večji problem kot v številu postelj je v kadru, ki ga primanjkuje, saj ga prerazporejajo na druga delovišča, je povedal Homan.
Na pediatrični kliniki zdravijo dva otroka s potrjenim tako virusom RSV kot koronavirusom. FOTO: Jure Eržen/Delo
V ospredju je respiratorni sincicijski virus (RSV)
»Po standardu zdravstvene nege zelo bolnih otrok, ki potrebujejo mehanično ventilacijo v intenzivni enoti, za enega otroka skrbijo tri medicinske sestre,« je opomnil Homan.
Razloge za povečanje števila bolnih otrok Homan išče v zaprtju šol in vrtcev v preteklih valovih covida-19. Virusi, ki se v tem času niso mogli prenašati, kot sicer, zdaj krožijo med otroki. V ospredju je po Homanovih besedah respiratorni sincicijski virus (RSV).
Ta ogroža otroke, mlajše od 12 mesecev, še posebej dojenčke, mlajše od treh mesecev, zaradi velikosti njihovih dihalnih poti, je pojasnil Homan. Poleg njih pa tudi dojenčke s pridruženimi boleznimi, med njimi otroke s prirojenimi srčnimi napakami in prezgodaj rojene otroke. »Če smo prej na dan sprejeli okoli 15 takih otrok, jih zdaj do 30,« je opozoril Homan.
Omenjeni otroci po besedah vodje službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Tatjane Mrvič čez zimo preventivno prejemajo monoklonska protitelesa. »Običajno začnemo novembra, letos bomo začeli že oktobra, da jih bomo zaščitili,« je pojasnila Mrvičeva.
Jože Golobič: Na pediatrični kliniki raste število otrok, ki zaradi covida in drugih respiratornih obolenj potrebujejo intenzivno nego. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Dojenčki zelo ogroženi za težji potek
Mrvičeva staršem vrtčevskih otrok, ki imajo v družini tudi otroka, mlajšega od enega leta, zato svetuje, naj vrtčevskega otroka začasno zadržijo doma, saj so dojenčki zelo ogroženi za težji potek bolezni.
Na infekcijski kliniki po besedah Mrvičeve sicer zdravijo tudi otroke, ki so okuženi tako z virusom RSV kot s koronavirusom. »Trenutno zdravimo širi otroke s covidom-19, dva dojenčka, eno predšolsko deklico in najstnika, ki je zdravljen z dodatnimi zdravili, ker ima covidno pljučnico.
Na pediatrični kliniki pa po Homanovih besedah zdravijo dva otroka s potrjenim tako virusom RSV kot koronavirusom. Eden od njiju je dojenček, drugi pa fant z limfoblastno levkemijo, ki preventivno prejema zdravilo regeneron, z namenom skrajšanja poteka bolezni covid-19.
Odpirati bo treba dodatne oddelke
Golobič v ponedeljek sicer ni imel podatkov, ali bo za zdravljenje covidnih bolnikov treba odpirati dodatne oddelke. Je pa pojasnil, da je za danes sklican redni sestanek z ministrstvom za zdravje, kjer bodo bolnišnice uskladile svoje potrebe.
»Po sklepu ministrstva za zdravje UKC Ljubljana zagotavlja v tej fazi epidemije sto akutnih (25 odstotkov vseh slovenskih posteljnih kapacitet) in 45 intenzivnih postelj (38 odstotkov vseh slovenskih posteljnih kapacitet),« so sicer v ponedeljek navedli v UKC Ljubljana. Kljub prerazporeditvam kadra na delo v covidnih oddelkih pa elektivni program deluje, a v manjšem obsegu, kot bi si želeli, so v ponedeljek pojasnili v UKC Ljubljana.
Na ministrstvu za zdravje so po sestanku z vodstvi bolnišnic pojasnili, da so se na sestanku pogovarjali tudi o porastu števila hospitaliziranih otrok zaradi respiratornih obolenj. Dogovorili so se, da bodo razbremenili UKC Ljubljana, ki ima največji porast in posledično kadrovske potrebe.
Po pojasnilih ministrstva se covidne bolnišnice sicer nahajajo v modificirani četrti fazi aktivacije. »Zapiramo covidne oddelke v bolnišnici Brežice in odpiramo covidni oddelek z desetimi posteljami v bolnišnici Sežana,« so pojasnili na ministrstvu. Po njihovih besedah so bolnišnice trenutno sposobne na navadnih oddelkih zdraviti do 395 bolnikov, na oddelkih intenzivne terapije pa 117 bolnikov.
