Z brezplačno prehrano bi največ težav imele srednje šole

Predlog novele zakona, ki ga je vložila SDS, najverjetneje ne bo dočakal druge obravnave.
Fotografija: Načelno vsi podpirajo brezplačno šolsko prehrano, tudi v opoziciji so napovedali, da ne bodo nasprotovali morebitnim drugim zakonom, ki bi jo prinašali. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Načelno vsi podpirajo brezplačno šolsko prehrano, tudi v opoziciji so napovedali, da ne bodo nasprotovali morebitnim drugim zakonom, ki bi jo prinašali. FOTO: Leon Vidic/Delo

Poslanci bodo v torek glasovali, ali je predlog novele zakona o šolski prehrani, s katerim bi zagotovili brezplačno malico in kosilo za učence in dijake, primeren za nadaljnjo obravnavo. Kaže, da predlog SDS druge obravnave ne bo videl. Koalicijski poslanci so mu očitali predvsem neusklajenost, opozicija pa jih je spraševala, kako bodo govorili, ko bo na mizi predlog zakona Inštituta 8. marec.

Alenka Helbl, SDS, je poudarila, da je vlada Janeza Janše leta 2008 dijakom že zagotovila brezplačna kosila, vlada Boruta Pahorja je dve leti pozneje to ukinila. Dodala je, da so predlog za brezplačno prehrano učencev in dijakov zapisali v svoj program, podobno je zapisano tudi v koalicijski pogodbi. Po novem predlogu novele zakona bi osnovne in srednje šole morale zagotavljati brezplačno malico in kosilo, ki bi bila opredeljena kot javna služba. V SDS so ocenili, da bi na letni ravni to stalo 162,5 milijona evrov. Vlada, ki podpira brezplačno šolsko prehrano, ne pa tega predloga zakona, je izračunala, da bi to stalo najmanj 217,3 milijona evrov in še dodatnih 56,1 milijona evrov za kader. Alenka Helbl je pripomnila: »Včeraj dogovorjeno zvišanje plač v javnem sektorju bo stalo 611 milijonov evrov. Ta zakon pomeni bistveno manj.«

image_alt
Ne le cena, tudi kakovost hrane po šolah različna

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Darjo Felda je opozoril, da za brezplačno prehrano trenutno ni možnosti, čeprav si na ministrstvu prizadevajo prav za to. Tako so že opravili anketo med šolami. Felda je povedal, da 33 odstotkov šol zaradi preslabe infrastrukture ne more zagotoviti brezplačnega kosila za vse učence, od tega jih 26 odstotkov nima ne prostorskih ne tehničnih pogojev, 49 odstotkov šol pa nima dovolj velike jedilnice. Felda je dodal, da je še huje v srednjih šolah: »Samo 23 odstotkov srednjih šol je urejenih tako, da lahko same pripravljajo malice. Sedemindvajset odstotkov srednjih šol ima pogodbo z zunanjimi pripravljavci hrane, kar 50 odstotkov srednjih šol pa sprejema hrano iz osnovnih šol ali drugih zavodov. Ko bodo te osnovne šole morale pripraviti hrano za vse svoje učence, bodo problemi v srednjih šolah še večji.«

image_alt
Šolska kosila najverjetneje kmalu dražja

Alenka Helbl je vztrajala, da bi bile spremembe uvedene 1. januarja 2024: »Do takrat je 15 mesecev. V tem času je to treba rešiti. Začeti delati, ne pa čakati na študije. Kaj boste pa naredili, če bo Inštitut 8. marec zbral dovolj podpisov?« Pred torkovim glasovanjem je poslance še enkrat pozvala, naj premislijo. Več koalicijskih poslancev je opomnilo, da predlog ni usklajen, spomnili pa so na interventni zakon, ki je zamrznil cene šolske prehrane.

Preberite še:

Komentarji: