Za kakovostnejšo obnovo ne manjka denarja, temveč kadri

Opravljenih je več kot polovica del, sledili pa bodo zahtevnejši in tudi bolj sonaravni projekti, je ocenil minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Kot je dejal, so s čiščenjem vodotokov za zdaj končali, čeprav so posledice 30-letnega zanemarjanja vodarstva ponekod še vidne, »marsikatera reka je še zasuta«. Za zahtevnejše projekte pa je premalo ustreznih kadrov, zato bodo vzeli nekaj več časa.

»Najhujša ujma, ki je 4. avgusta 2023 prizadela Slovenijo, nas je zaznamovala - a tudi pokazala, da znamo, ko je najtežje, stopiti skupaj,« je dejal Novak in poudaril, da so bili intervencijski ukrepi hitri in učinkoviti, vključno s hitrimi predplačili za sanacijo škode tisočim posameznikom, občinam in podjetjem. Predplačila so izplačevali sploh prvič, prej je bilo za to preveč administrativnih ovir, pomoč pa je običajno prišla pozno, popotresno obnovo v Posočju, potres je bil leta 2004, so tako končali letos.

Več kot 7350 posameznikom je bilo izplačanih 35,7 milijona evrov za obnovo stanovanj in domov. Izrednih denarnih pomoči se je nabralo za 65 milijonov evrov. V obravnavi pa je še več kot 5000 vlog fizičnih oseb in podjetij za obnovo stavb.

Znano, koliko milijard bo še zahtevala popoplavna obnova

»Do junija 2024 so v celoti končali vse intervencijske in izredne ukrepe, ki so bili izvedeni na 850 kilometrih vodotokov, pri čemer je dnevno na terenu sodelovalo več kot 1000 strojev in 1500 delavcev, kar presega vse pričakovane zmogljivosti,« je dejal Novak. Takoj po sprejemu sanacijskega programa se je začela petletna sanacija, s katero morajo biti vse rešitve trajne in odporne na podnebne spremembe. Zanjo je zagotovljenih 2,3 milijarde evrov, od tega samo na vodotokih 1,3 milijarde evrov, na občinski infrastrukturi 800 milijonov in še 200 milijonov za druge ukrepe.

Novak je opozoril, da se je vloga ministrstva bistveno spremenila, reorganizacijo so opravili tudi v Direkciji za vode in v direktoratu za vode, ter ju kadrovsko okrepili. Tako je proračun ministrstva za naravne vire za investicije prvič presegel investicijski načrt ministrstva za infrastrukturo. Tudi s projekti občin, ki so jih revidirali, so precej zadovoljni.

Leta se trudimo, a pozidanost poplavnih območij se povečuje

Obseg del in sredstva so se po poplavah povečali za več kot desetkrat, kar je zaradi kadrovskih omejitev tudi največja mogoča zmogljivost. Za popravilo vodne infrastrukture je bilo v letu 2024 in do poletja 2025 zaključenih več kot 430 delovišč na vodotokih, sanacijska dela aktivno pa trenutno potekajo na več kot 300 lokacijah po Sloveniji. Poteka tudi sanacija več kot 100 plazov, ki so poškodovali občinsko cestno infrastrukturo ali stavbe, od tega 6 večjih plazov.

Denarja za obnovo je dovolj, manjka ustreznih kadrov. FOTO: Jože Suhadolnik

Na ministrstvu menijo, da je zaradi ukrepov 140.000 prebivalcev poplavno bolj varnih. To je zelo pomembno, saj je Slovenija ena od treh najbolj poplavno ogroženih držav v Evropi. Lidija Globevnik, direktorica direktorata za vode, je opozorila na strategijo za vodno odpornost, s katero bi lahko prišli do več evropskega denarja. Zlasti za projekte, s katerimi bi zadrževali vodo v povirjih in na poplavnih ravnicah, vse seveda v skladu za naravnimi procesi in ob povečanju biotske pestrosti.

Izboljšalo pa se bo tudi napovedovanje prihajajočih nesreč. Poleg tega so zaostrili umeščanje projektov na poplavno ogrožena območja, pripravljajo pa tudi standarde za poplavno varno gradnjo. Do konca prihodnjega leta bo za vso Slovenijo nared tudi aplikacija z mogočimi višinami poplavne vode. To bo po načrtu zalo pomagalo v prostorskem načrtovanju, tako občin kot države. Minister je povedal, da pripravljajo tudi simulacijo poplav izpred dveh let na drugih območjih. Osebno pa ga najbolj skrbi pripravljenost Slovenije na hujši potres.