Za letni dopust bo več denarja
Podjetjem, ki so letos regres že izplačala, bodo obračunani prispevki zaposlenega in delodajalca povrnjeni.
Odpri galerijo
Ocene so, da bi vsak zaposleni dobil v žep vsaj 150 evrov več kot prejšnja leta. FOTO: Foto Leon Vidic
Ljubljana - Po izredni seji državnega zbora je dokončno jasno, da bo letošnji regres za letni dopust do višine povprečne plače višji, saj so ga razbremenili dohodnine in socialnih prispevkov. S sprejemom se je mudilo, saj velja že za tekoče lete. Podjetjem, ki so letos regres že izplačala, pa bodo obračunani prispevki zaposlenega in delodajalca povrnjeni.
Zaradi davčne razbremenitve regresa na finančnem ministrstvu pričakujejo, da se bo v državno blagajno steklo za 90 milijonov evrov dohodnine manj, izpad pobranih socialnih prispevkov pa je ocenjen na 1,2 do 1,5 milijona evrov letno. A zagovorniki tovrstnega ukrepa izpostavljajo, da bo po drugi strani večja potrošnja, saj bodo zaposleni zaradi večjega nakazila tudi več trošili.
Ostro proti davčni razbremenitvi regresa je le Levica. »Ne moremo pristati na davčno razbremenitev kar počez za vse upravičence, tudi za tiste, ki imajo že danes več kot dovolj denarja,« vztraja poslanec te stranke Miha Kordiš.
Medtem ko je za mnoge dobrodošla sprememba regresa za gospodarski sektor pod streho, pa predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja na včerajšnjih pogajanjih še niso dosegli dogovora o višini letošnjega regresa za letni dopust za javne uslužbence.
Pred pogajanji je sicer vlada predlagala regres v višini minimalne plače, to je 886,63 evra. Sindikalna stran pa želi, da se regres izplača v različnih višinah, odvisno od plačnega razreda, pri čemer bi največ dobili tisti z najnižjimi plačami. Zadnji predlog sindikalistov je, da bi tisti z minimalno plačo, ta je v javnem sektorju približno 750 evrov, letos dobili regres v višini 1200 evrov, zaposleni od 18. do 26. plačnega razreda bi dobili 1150 evrov, vsi ostali pa tisoč evrov.
Pogovore bosta nasprotni strani nadaljevali po prvomajskih praznikih.
Zaradi davčne razbremenitve regresa na finančnem ministrstvu pričakujejo, da se bo v državno blagajno steklo za 90 milijonov evrov dohodnine manj, izpad pobranih socialnih prispevkov pa je ocenjen na 1,2 do 1,5 milijona evrov letno. A zagovorniki tovrstnega ukrepa izpostavljajo, da bo po drugi strani večja potrošnja, saj bodo zaposleni zaradi večjega nakazila tudi več trošili.
Ostro proti davčni razbremenitvi regresa je le Levica. »Ne moremo pristati na davčno razbremenitev kar počez za vse upravičence, tudi za tiste, ki imajo že danes več kot dovolj denarja,« vztraja poslanec te stranke Miha Kordiš.
Iskanje dogovora po prvomajskih praznikih
Medtem ko je za mnoge dobrodošla sprememba regresa za gospodarski sektor pod streho, pa predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja na včerajšnjih pogajanjih še niso dosegli dogovora o višini letošnjega regresa za letni dopust za javne uslužbence.
Pred pogajanji je sicer vlada predlagala regres v višini minimalne plače, to je 886,63 evra. Sindikalna stran pa želi, da se regres izplača v različnih višinah, odvisno od plačnega razreda, pri čemer bi največ dobili tisti z najnižjimi plačami. Zadnji predlog sindikalistov je, da bi tisti z minimalno plačo, ta je v javnem sektorju približno 750 evrov, letos dobili regres v višini 1200 evrov, zaposleni od 18. do 26. plačnega razreda bi dobili 1150 evrov, vsi ostali pa tisoč evrov.
Pogovore bosta nasprotni strani nadaljevali po prvomajskih praznikih.
