Zaznali padec meteorita
Na družbenih omrežjih se je usula vrsta zapisov in fotografij prič dogodka.
Odpri galerijo
Dim, ki so ga opazili prebivalci na jugu države. Ta je pogost ob padcu meteoritov. FOTO: Bralec
Državna mreža potresnih opazovalnic je ob 10.32 zaznala padec meteorita, so na twitterju zapisali na Agenciji za okolje. Zapisu so priložili sliko, kako je pok zaznala potresna opazovalnica Črešnjevec.
Na družbenih omrežjih se je usula vrsta zapisov in fotografij prič, ki so na nebu zagledali močno svetlobo, nato slišali pok in hrup, so sporočali številni prebivalci Bele krajine in Suhe krajine. Nato pa so videli še sledi belega dima, ki je pogost ob takšnem padcu.
Dr. Miha Jeršek, vodja kustodiata za geologijo v prirodoslovnem muzeju, je pojasnil, da je možno, da je vesoljski kamen preživel vstop v atmosfero in morda padel na območje Slovenije.
Kot je za STA pojasnil Jure Atanackov z Geološkega zavoda Slovenije, je meteoroid ponavadi kamnita gmota, kamen, ki prileti v ozračje. Svetlobni pojav, ki spremlja pot tega meteoroida skozi ozračje, je meteor. Kar ostane in pade na tla, pa je meteorit. V tem primeru je šlo za meteoroid in meteor, meteoriti namreč še niso potrjeni. A ko pride do tako močnih zvočnih pojavov, kot v tem primeru, ko se ga je slišalo desetine kilometrov naokrog, meteorje skoraj vedno spremljajo tudi padci meteoritov, je dodal Atanackov.
Dogodek so opazili tudi na Hrvaškem na območju Reke, Karlovca in Zagreba. Meteor je eksplodiral na 30 kilometrih višine nad Slovenijo, je poročala regionalna televizija N1 na svoji spletni strani. Prvi podatki po besedah Jureta Atanackova tudi kažejo, da se je padec meteoritov najverjetneje zgodil na Hrvaškem, zato predvideva, da bodo njihovo iskanje najverjetneje organizirali hrvaški kolegi.
Kot so pojasnili na tržaškem observatoriju, bodo v prihodnjih urah s pomočjo mreže opazovalnic bolidov, poimenovane Prisma, preverili podatke, ki so jih zabeležile kamere, na tej podlagi pa izračunali pot domnevnega nebesnega telesa. Za to bodo rabili nekaj dni, za zdaj pa gre za hipotezo, so dodali. Bolidi so izjemno svetli meteorji, ki se jih lahko vidi tudi podnevi. V nekaterih primerih lahko tudi eksplodirajo.
Geolog Bojan Ambrožič je pojasnil, da smo bili danes priča redkemu pojavu superbolida. »Gre za pojav zelo svetlega meteorja, ki ga je mogoče videti tudi podnevi. Podobnega pojava na našem območju ni bilo vse od leta 2009, ko se je zgodil nad Karavankami,« je dejal. Po njegovih besedah so takrat na Mežaklji našli tri meteorite s skupno maso 3,6 kilograma.
Opozoril je, da bodo šele naknadne raziskave pokazale, ali je imel današnji dogodek večjo energijo kot dogodek leta 2009. »Takrat je bila masa meteoroida ob vstopu v atmosfero ocenjena na okoli 80 kilogramov, količina energije pa je odvisna od njegove mase, sestave in hitrosti. Po posnetkih je mogoče sklepati, da je bil današnji dogodek zelo intenziven, z veliko
energije,« je dejal.
Po Ambrožičevih besedah je treba meteorite čim prej najti, saj so zelo občutljivi na zemeljske pogoje in zato hitro preperijo. Poudaril je, da meteoriti nosijo zelo pomembne zapise. Stari so namreč toliko kot naše osončje in lahko veliko povedo o njegovem nastanku.
Na družbenih omrežjih se je usula vrsta zapisov in fotografij prič, ki so na nebu zagledali močno svetlobo, nato slišali pok in hrup, so sporočali številni prebivalci Bele krajine in Suhe krajine. Nato pa so videli še sledi belega dima, ki je pogost ob takšnem padcu.
Dr. Miha Jeršek, vodja kustodiata za geologijo v prirodoslovnem muzeju, je pojasnil, da je možno, da je vesoljski kamen preživel vstop v atmosfero in morda padel na območje Slovenije.
Kot je za STA pojasnil Jure Atanackov z Geološkega zavoda Slovenije, je meteoroid ponavadi kamnita gmota, kamen, ki prileti v ozračje. Svetlobni pojav, ki spremlja pot tega meteoroida skozi ozračje, je meteor. Kar ostane in pade na tla, pa je meteorit. V tem primeru je šlo za meteoroid in meteor, meteoriti namreč še niso potrjeni. A ko pride do tako močnih zvočnih pojavov, kot v tem primeru, ko se ga je slišalo desetine kilometrov naokrog, meteorje skoraj vedno spremljajo tudi padci meteoritov, je dodal Atanackov.
Dogodek so opazili tudi na Hrvaškem na območju Reke, Karlovca in Zagreba. Meteor je eksplodiral na 30 kilometrih višine nad Slovenijo, je poročala regionalna televizija N1 na svoji spletni strani. Prvi podatki po besedah Jureta Atanackova tudi kažejo, da se je padec meteoritov najverjetneje zgodil na Hrvaškem, zato predvideva, da bodo njihovo iskanje najverjetneje organizirali hrvaški kolegi.
Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa naj bi do padca meteroita ali drugega astronomskega pojava prišlo tudi na širokem območju v Italiji, tudi Umbriji. Astronomski observatorij v Trstu in telefonsko številko za klic v sili je danes zasulo na desetine klicev ljudi, ki so poročali o »intenzivni svetli sledi« na nebu oziroma »neke vrste eksploziji v zraku«.
Kot so pojasnili na tržaškem observatoriju, bodo v prihodnjih urah s pomočjo mreže opazovalnic bolidov, poimenovane Prisma, preverili podatke, ki so jih zabeležile kamere, na tej podlagi pa izračunali pot domnevnega nebesnega telesa. Za to bodo rabili nekaj dni, za zdaj pa gre za hipotezo, so dodali. Bolidi so izjemno svetli meteorji, ki se jih lahko vidi tudi podnevi. V nekaterih primerih lahko tudi eksplodirajo.
Gre za redek pojav superbolida
Geolog Bojan Ambrožič je pojasnil, da smo bili danes priča redkemu pojavu superbolida. »Gre za pojav zelo svetlega meteorja, ki ga je mogoče videti tudi podnevi. Podobnega pojava na našem območju ni bilo vse od leta 2009, ko se je zgodil nad Karavankami,« je dejal. Po njegovih besedah so takrat na Mežaklji našli tri meteorite s skupno maso 3,6 kilograma.
Opozoril je, da bodo šele naknadne raziskave pokazale, ali je imel današnji dogodek večjo energijo kot dogodek leta 2009. »Takrat je bila masa meteoroida ob vstopu v atmosfero ocenjena na okoli 80 kilogramov, količina energije pa je odvisna od njegove mase, sestave in hitrosti. Po posnetkih je mogoče sklepati, da je bil današnji dogodek zelo intenziven, z veliko
energije,« je dejal.
Preberite tudi: Po sto letih še en »slovenski« meteorit?
Po Ambrožičevih besedah je treba meteorite čim prej najti, saj so zelo občutljivi na zemeljske pogoje in zato hitro preperijo. Poudaril je, da meteoriti nosijo zelo pomembne zapise. Stari so namreč toliko kot naše osončje in lahko veliko povedo o njegovem nastanku.
