Zagotovljena pokojnina bo po novem 653 evrov
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je potrdil, da bo letošnja redna uskladitev pokojnin 4,4-odstotna. Za pokojninsko blagajno to pomeni približno 268 milijonov evrov na letni ravni, 145 milijonov evrov pa znašajo finančne posledice januarske izredne uskladitve.
Malo več kot 626.000 uživalcev pokojnin, med njimi je dobrih 466.000 starostnih upokojencev, bo konec meseca na račune prejelo višje zneske. Po formuli, ki jo določa sistemski zakon, je redna uskladitev izvedena enkrat na leto na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače – statistični urad je v torek sporočil, da se je lani v primerjavi z letom prej zvišala za 6,1 odstotka – in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, ki je znašala 1,9 odstotka. V 60 odstotkih je upoštevana rast plače, v 40 odstotkih pa rast cen življenjskih potrebščin.
Drugo zvišanje pokojnin letos
Indeksacija velja od začetka leta. Najnižja pokojnina letos znaša 294,78 evra, najnižja invalidska pokojnina 409,7 evra, zagotovljena pokojnina za polno dobo, ki je veljala v obdobju, ko se je posameznik upokojil, pa 653,75 evra.
To je drugo zvišanje pokojnin letos; prvega, izrednega, so izvedli januarja in je bilo prvotno namenjeno odpravi zaostankov zaradi zamrznitev v kriznih letih, ki pa ni imela za vse enakih posledic, zato so bili različni tudi odstotki dviga. Vsi, ki so se upokojili do leta 2010, so bili deležni 3,5-odstotnega zvišanja, kdor je šel v pokoj leta 2011 1,7-odstotnega, vsi drugi pa enoodstotnega.
S to uskladitvijo se je razlika, ki je nastala zaradi varčevalnih ukrepov, poravnala, je zagotovil generalni direktor Zpiza Marijan Papež, ki meni, da je bilo med epidemijo covida-19 za upokojence zelo dobro poskrbljeno.
Podatki kažejo, da so se od januarja 2020 do zdaj z rednimi in izrednimi uskladitvami (3,2 odstotka januarja leta 2020, dva odstotka decembra 2020, 2,5 odstotka januarja 2021, 3,5 oziroma 1,7 oziroma en odstotek januarja 2022 in 4,4 odstotka februarja 2022) pokojnine zvišale za 16,6 odstotka tistim, ki so se upokojili pred letom 2010, 14,5 odstotka tistim, ki so se leta 2011, vsem drugim pa za 13,7 odstotka. Zagotovljena pokojnina se je od decembra 2020, ko je bila 555 evrov, do zdaj (653 evrov) zvišala za 17,6 odstotka.
Pozivi k razmislekom
V analizi, ki jo je OECD januarja pripravil glede slovenskega pokojninskega sistema, se eno od priporočil nanaša tudi na indeksacijo pokojnin. Večina članic OECD jih usklajuje z inflacijo, s čimer se ohranja njihova vrednost, v še nekaterih državah rast življenjskih stroškov kombinirajo z rastjo plač v različnih razmerjih, v nekaterih pa tudi z rastjo BDP.
V OECD opozarjajo, da indeksacija bistveno vpliva na izdatke pokojninske blagajne in svetujejo, da bi bilo, ko bo govor o zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, smiselno razmisliti o spremembah formule usklajevanja, da se izognemo manj sprejemljivim in bolj bolečim ukrepom.
Vse države, ki poskušajo ohranjati vzdržnost sistema za prihodnje generacije, iščejo kombinacije med indeksacijo, zniževanjem pokojnin, zviševanjem prispevkov in podaljševanjem delovne dobe. Če bi pokojnine usklajevali samo z inflacijo, bi se, v primerjavi s sedanjo formulo 60: 40, po projekcijah OECD poraba zmanjšala za dva odstotka BDP do leta 2050.
Najbrž bo tudi to ena od tem, ki jih bo morala vključevati prihodnja reforma.
