Zdravnik
Samo Zver je v včerajšnji oddaji
Odmevi na RTV Slovenija opozoril na težavo, s katero se srečujejo zdravniki tujci. Ti morajo v skladu z zakonodajo pred zaposlitvijo opraviti izpit iz znanja slovenščine na ravni C1 (po evropski lestvici CEFR), k izpitu pa ne morejo pristopiti, saj Center za slovenščino pri ljubljanski filozofski fakulteti ne sme izvajati izpitov zaradi vladnih ukrepov za preprečevanju okužb z novim koronavirusom. »Na to težavo smo skupaj z zdravniki večkrat opozorili tudi mi, a žal pri pristojnih institucijah nismo naleteli na posluh in nismo dobili dovoljenja za izvajanje izpitov iz slovenščine,« pojasnjuje
Roman Kuhar, dekan ljubljanske filozofske fakultete.
Po Kuharjevih besedah zakon o zdravniški službi in zakon o zdravstveni dejavnosti določata, da morajo zdravniki, ki opravljajo zdravniško službo v neposrednem stiku z bolniki, izkazovati znanje slovenskega jezika na ravni C1 skupnega evropskega jezikovnega okvira. »Slovenija pri tovrstni zahtevi, ki je smiselna tako z vidika zaščite pacientov kot tudi zdravnikov samih, ni izjema. V nekaterih evropskih državah od zdravnikov tujcev zahtevajo isto raven znanja kot pri nas. Ponekod celo višjo (raven C2), drugod nižjo stopnjo (raven B2), kar je približno takšna raven znanja jezika, ki je potrebna za uspešno opravljeno maturo iz tujega jezika,« dodaja.
Roman Kuhar, dekan filozofske fakultete, se je v izjavi za javnost odzval na očitke hematologa dr. Sama Zvera. FOTO: Roman Šišić/Delo
Ko zdravniki pišejo eseje
Ker je dr. Samo Zver v včerajšnjih
Odmevih opozoril tudi, da morajo tuji zdravniki, ki opravljajo izpit iz slovenščine, med drugim pisati eseje, denimo o nepremičninskem trgu, Kuhar pojasnjuje: »Izpiti so mednarodno evalvirani in preverjajo splošno znanje slovenskega jezika. Raven C1, ki se zahteva za zdravnike in zdravnice, je visoka raven znanja jezika, ki jo imenujemo raven odličnosti. Kandidati morajo na izpitu na tej ravni prebrati nekaj besedil in o tem napisati kratek povzetek. Pri tem prejmejo navodila, na kaj naj bodo pozorni v besedilih in na kaj morajo paziti pri pisanju. Pri govorjenju poslušajo videoposnetek v dolžini od osem do devet minut, nato pa glavne točke iz posnetka predstavijo komisiji. Teme so splošne, vsa besedila pa so vzeta iz dnevnega časopisja in drugih medijev.«
FOTO: Matej Družnik/Delo
Po Kuharjevem mnenju težava ni v izpitu, saj ta sledi mednarodno določenim standardom znanja, ki veljajo za vse evropske jezike. Odprto pa ostaja vprašanje, na kateri ravni zahtevnosti bo država zahtevala znanje jezika za zdravnike in zdravnice. »Center za slovenščino je že leta 2018 podal pobudo za pripravo specializiranega izpita iz slovenščine za zdravnike. Oblikovana je bila delovna skupina, ki je pripravila izhodišča za specializirani izpit in tudi konkretna gradiva, da bi izpit lahko testirali in ga ustrezno mednarodno evalvirali po strokovnih standardih. Vendar se je zataknilo pri financah. Projekt izdelave takšnega izpita stane 12.000 evrov, ki pa ga niti ministrstvo za zdravje niti zdravniška zbornica nista pripravljena plačati,« pojasnjuje dekan.
Dr. Samo Zver je včeraj opozoril na težave, s katerimi se srečujejo tuji zdravniki pri nas. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Kuhar o pritiskih na Center za slovenščino
Kuhar zatrjuje, da se je v vmesnem času zaradi pomanjkanja zdravnikov in njihovega neuspeha na izpitih vse bolj večal pritisk na Center za slovenščino, naj kandidati sicer opravljajo izpit na ravni C1, vendar »naj zanje malo pogledamo skozi prste in znižamo kriterije«. Ti pritiski so po njegovem mnenju nesprejemljivi. »Hkrati se je treba vprašati, kako se zdravniki in zdravnice lahko naučijo slovenskega jezika v nekaj mesecih ob svojem rednem delu. Se spomnite, koliko časa ste se učili tujega jezika za maturo in ta je, kot zapisano, na stopnji nižje od C1?« se sprašuje dekan filozofske fakultete.
Kje so torej rešitve? Po Kuharjevih trditvah so na Centru za slovenščino v tem času že predlagali več rešitev, kot so denimo: specializirani izpit, možnost prehodnega obdobja do opravljanja izpita itd. »Vendar smo pri pristojnih državnih institucijah vedno naleteli na gluha ušesa. Pri tem naj zgolj omenimo še en zdrs zakona o zdravniški službi: diplomantke in diplomanti medicinske fakultete, ki so tuji državljani in ki na fakulteti vse izpite opravljajo v slovenskem jeziku, morajo na koncu prav tako dokazovati, da znajo slovenščino na ravni C1.«
Roman Kuhar še dodaja, da se strinjajo s Samom Zverom in številnimi pobudami, da je to področje treba ustrezno urediti, vendar ne na račun kakovosti izvedbe izpitov in ne na račun mednarodno določenih standardov znanja. »Pri tem nas veseli, da smo pravkar prejeli sporočilo ministrstva za šolstvo, da nam bodo kljub vsemu dovolili izvedbo izpitov. Morda bo s tem vsaj delno rešen problem, ki so ga včeraj naslovili v
Odmevih,« sklene Kuhar.